Jedro

Razlogi, ki jih navaja okrajno sodišče v sklepu o izreku nepristojnosti (hitrejša in bolj ekonomična izvedba postopka pred Okrajnim sodiščem v Sežani, na območju katerega je nasprotni udeleženec zadržan v zavodu) in razlogi, ki jih navaja (napačno uporabljeni) drugi odstavek 16. člena ZNP (zavarovanje pravic in pravnih interesov oseb, ki zaradi dušene bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravne interese), lahko sicer kažejo, da bi bilo postopek smotrno izvesti pred Okrajnim sodiščem v Sežani, vendar pa zakonska ureditev pristojnosti po ZDZdr in ZNP ne dajeta podlage za takšno odločitev v sporu o pristojnosti med tema sodiščema.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je vložil predlog za podaljšanje zadržanja osebe v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda pri Okrajnem sodišču v Ljubljani.

2. Okrajno sodišče v Ljubljani je 3. 1. 2017 sklenilo, da ni krajevno pristojno za reševanje te zadeve in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Sežani, ker ima nasprotni udeleženec le prijavljen na naslovu na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, več let pa že prebiva na naslovu v Dutovljah, sklicuje pa se tudi na drugi odstavek 16. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

3. Okrajno sodišče v Sežani pristojnosti ni sprejelo, temveč je sprožilo spor o pristojnosti pri Vrhovnem sodišču, ki je v sporu pristojno odločati na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP, saj gre za spor o pristojnosti med okrajnima sodiščema z območja različnih višjih sodišč. Navaja, da se v postopku podaljšanja zadržanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (drugi odstavek 77. člena ZDZdr), po določilu 41. člena ZDZdr pa je za odločanje pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno ali začasno prebivališče, oziroma če nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, sodišče, na območju katerega dejansko biva. Ker ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, je to tudi pristojno odločati v zadevi. To sodišče pa se je tudi nepravilno sklicevalo na drugi odstavek 16. člena ZNP, saj ni prišlo do spremembe okoliščin med postopkom.

4. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

5. V postopku za podaljšanje zadržanja sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (drugi odstavek 77. člena ZDZdr), za ta postopek pa se smiselno uporablja določba 41. člena ZDZdr, ki ureja med drugim tudi pristojnost sodišča (drugi odstavek 75. člena ZDZdr). Po prvem odstavku 41. člena ZDZdr se predlog za sprejem osebe na zdravljenje oziroma obravnavo vloži pri pristojnem sodišču, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma če oseba nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, pri sodišču, na območju katerega dejansko biva. V prvem delu določila je torej določena izbirna pristojnost med sodiščema po stalnem prebivališču (ki obenem po 12. členu ZNP predstavlja tudi splošno krajevno pristojno sodišče za odločanje v nepravdnem postopku nasploh) ali začasnem prebivališču osebe, v drugem delu pa subsidiarno (pomožno) pristojnost po dejanskem prebivališču osebe. Ta pride v poštev šele, če po prvem pravilu po stalnem ali začasnem prebivališču zadržane osebe ni mogoče ugotoviti krajevno pristojnega sodišča. Pristojnost pa se sicer presodi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

6. V obravnavani zadevi ima nasprotni udeleženec po podatkih predloga stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, ker pa je zadržan v varovanem oddelku Socialno varstvenega Dutovlje, sedaj dejansko biva (se nahaja) na območju Okrajnega sodišča v Sežani. Glede na prej obrazloženo ureditev pristojnosti v ZDZdr je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Določilo drugega odstavka 16. člena ZNP v obravnavani situaciji ne pride v poštev, saj ureja izjemo od perpetuacije fori, torej siceršnje ureditve ustalitve pristojnosti, ki velja v pravdnem postopku ob naknadni (med postopkom nastali) spremembi okoliščin, na katere se opira pristojnost (tretji odstavek 17. člen ZPP), za kar pa v tej zadevi ne gre, saj se je postopek po predlogu predlagatelja šele začel. Razlogi, ki jih navaja Okrajno sodišče v Ljubljani v sklepu o izreku nepristojnosti (hitrejša in bolj ekonomična izvedba postopka pred Okrajnim sodiščem v Sežani zaradi zadržanja nasprotnega udeleženca v zavodu na njegovem območju) in razlogi, ki jih navaja (napačno uporabljeni) drugi odstavek 16. člena ZNP (zavarovanje pravic in pravnih interesov oseb, ki zaradi dušene bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravne interese), lahko sicer kažejo, da bi bilo postopek smotrno izvesti pred Okrajnim sodiščem v Sežani, vendar pa zakonska ureditev pristojnosti po ZDZdr in ZNP ne dajeta podlage za takšno odločitev v sporu o pristojnosti med tema sodiščema.

7. Navedeno je narekovalo odločitev, ki je razvidna iz izreka tega sklepa.