Jedro

Pravnomočni sodbi, ki nadomesti zemljiškoknjižno listino, zemljiškoknjižno sodišče ne more odreči lastnosti zemljiškoknjižne listine. Zato morajo biti v pravdnem postopku ugotovljene vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo obravnavane listine v zemljiški knjigi. Če so vsi pogoji izpolnjeni, lahko sodba nadomesti zahtevano listino. Ne more pa biti sodba sredstvo, da se zaobidejo kogentni predpisi, ki veljajo za posamezne vrste pravnih poslov, tudi za pogodbe za prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje ter odločitev o pravdnih stroških se razveljavita in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala priznanje lastninske pravice na parcelah št. 2345, 2346 in 2348 k.o... in s katerim je bilo tožencu naloženo, da izstavi listino, sposobno za vknjižbo teh parcel v zemljiški knjigi na ime tožnice, ker bo sicer tako listino nadomestila ta sodba.

Zavrnilo je tudi zahtevek iz nasprotne tožbe, po katerem naj bi se razveljavila kupoprodajna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama dne 27.10. in 3.11.1992. Ugotovilo je, da sta pravdni stranki dne 27.10.1992 sklenili v Zagrebu prodajno pogodbo, s katero je toženec prodal tožnici zemljišče z domačim imenom D. To zemljišče obsega parcele št. 2345, 2346, 2348 in 2347/1 k.o... Dogovorjena kupnina se nanaša na vse štiri parcele. Pogodba je veljavna. Vendar pa tožnica ni pridobila lastninske pravice, ker pogodba ni bila izvedena v zemljiški knjigi. Po tedaj veljavnem Zakonu o kmetijskih zemljiščih je overitev pogodbe in zemljikoknjižni prenos kmetijskega zemljišča mogoč samo na podlagi potrdila krajevnega urada oziroma upravnega organa o tem, da so bile upoštevane določbe 27. člena tega zakona. V obravnavanem primeru pa postopek za objavo javne ponudbe ni bil izveden. Zato predpostavke za overitev podpisov in za zemljiškoknjižni prenos niso izpolnjene.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in razveljavilo sodbo prve stopnje v delu, s katerim je bil zavrnjen zahtevek na priznanje lastninske pravice, ter spremenilo izrek, ki se nanaša na izdajo zemljiškoknjižne listine, tako da je temu zahtevku ugodilo. O prvem zahtevku je že bilo pravnomočno odločeno, zato ponovno odločanje ni mogoče. Prodajna pogodba pa zaradi opustitve postopka javne ponudbe prodaje ni nična, temveč izpodbojna. Predpis je kršil toženec. Njegova kršitev ne more biti na škodo tožnice. Če niso izpolnjeni prisilni predpisi, sodišče v zemljiškoknjižnem postopku vknjižbe ne bo dovolilo. Sodba bo nadomestila le overjeno pogodbo, ki sta jo stranki veljavno sklenili.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni, tako da zavrne tožbeni zahtevek. Navaja, da ni bil izveden postopek po 27. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih. Meni, da je zaradi kršitve 27. člena tega zakona pogodba nična. Pritožbeno sodišče je ravnalo napačno, ko je presojalo le obligacijsko razmerje med strankama. Z izpodbijano sodbo bi bil izigran zakon. Tudi ni prav, da se na zemljiškoknjižno sodišče prelaga preverjanje, ali je sodba sposobna za vknjižbo v zemljiški knjigi. Izrek sodbe in razlogi so v nasprotju. Izrek določa, da bo sodba nadomestila zemljiškoknjižno listino, v obrazložitvi pa je navedeno, da bo sodbo presojalo zemljiškoknjižno sodišče. Sodba je tudi v nasprotju s 3. členom Zakona o pravdnem postopku, ki nalaga sodišču, da ne prizna tistega razpolaganja strank, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen Zakona o pravdnem postopku).

Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur. l. RS, št. 26/99), je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju ZPP).

Revizija je utemeljena.

Tožnica zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi prodajne pogodbe, ki jo je sklenila s tožencem kot prodajalcem dne 27.10.1992. S to pogodbo je toženec prodal tožnici vinograd po imenu D.. Listina ne navaja nobenih zemljiškoknjižnih podatkov in tudi ne kupnine v tolarjih, ki so zakonito plačilno sredstvo v Republiki Sloveniji (1. člen Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 17/91 in 71. člen Zakona o Banki Slovenije, Ur. l. RS, št. 1/91). Taka listina ne more biti podlaga niti za začetek postopka javne objave ponudbe, niti za izpolnitev davčnih obveznosti.

Stališče, da je zaradi opustitve ponudbenega postopka po prej veljavnem Zakonu o kmetijskih zemljiščih (prečiščeno besedilo Ur. l. SRS, št. 17/86 s poznejšimi spremembami in dopolnitvami) pogodba le izpodbojna in ne nična, je pravilno. Vendar pa je treba upoštevati tudi 113. člen zdaj veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 59/96 - ZKZ), ki za vse doslej neoverjene pogodbe o pravnem prometu s kmetijskimi zemljišči zahteva odobritev po zdaj veljavni ureditvi.

Revizijsko sodišče je odločilo na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP. Pogodba z dne 27.10.1992 ni bila ocenjena glede vprašanja, ali vsebuje nujne sestavine, da bi mogel biti na njeni podlagi začet postopek javne objave ponudbe in ali bi, taka kot je, lahko bila predmet overitve podpisa. Ni bil upoštevan 113. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih iz leta 1996. Za utemeljenost zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine namreč ne zadostuje samo presoja, da je pogodba obligacijskopravno veljavno sklenjena. Upoštevati je treba, da pravnomočni sodbi, ki nadomesti zemljiškoknjižno listino, zemljiškoknjižno sodišče ne more odreči lastnosti zemljiškoknjižne listine. Zato morajo biti v pravdnem postopku ugotovljene vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo obravnavane listine v zemljiški knjigi. Če so vsi pogoji izpolnjeni, lahko sodba nadomesti zahtevano listino. Ne more pa biti sodba sredstvo, da se zaobidejo kogentni predpisi, ki veljajo za posamezne vrste pravnih poslov, tudi za pogodbe za prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih. Glede na navedeno je bilo materialno pravo uporabljeno napačno. V posledici tega niso razjasnjene okoliščine v zvezi obravnavano pogodbo. Do teh vprašanj mora pritožbeno sodišče zavzeti stališče. Revizijsko sodišče samo ne more dokazno ocenjevati obravnavane pogodbe, presoja jo lahko samo v njeni pravni vsebini, kolikor določa pravice in obveznosti med strankami.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP.