Jedro

Pravilnosti izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ne more spremeniti niti dejstvo, da dolžnica v predmetni nepremičnini dejansko ne živi več, saj je sodišče v skladu s drugim odstavkom 192. člena ZIZ dolžno v sklepu o izročitvi odločiti tudi, da se je dolžnik dolžan izseliti iz nepremičnine, ki je predmet izročitve in do kdaj. V kolikor dolžnica v predmetni nepremični več ne živi, se sklep o izročitvi v tem delu pač ne bo (prisilno) realiziral. Pojasnjeno pa ne pomeni, da dolžnica v predmetni nepremičnini tudi nima več svojih osebnih stvari, ki jih je v skladu z izpodbijanim sklepom prav tako dolžna odstraniti v danem roku in upnici izročiti nepremičnino prosto svojih stvari, zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje, ki se v toči I. izreka popravi tako, da odslej pravilno glasi: "I. Kupki ZV, kot upnici, EMŠO, D ulica 3, M, se izroči nepremičnina dolžnice JK, in sicer do 1/2 (ene polovice) celote parc. X, k.o. Y."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom sklenilo, da se upnici kot kupki izroči nepremičnina dolžnice, in sicer 1/2 (ene polovica) nepremičnine s parc. št. X, k.o. Y (točka I. izreka) ter da se po pravnomočnosti tega sklepa, pri zgoraj navedeni nepremičnini, odredi izbris vpisanih pravic in bremen v zemljiški knjigi, in sicer vknjižba hipoteke ID in ID ter zaznamba izvršbe ID (In 2/2011) in ID (In 175/2012) ter opravi vknjižba lastninske pravice na ime upnice kot kupke (točka II. izreka). V nadaljevanju je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom še odredilo, da se je dolžnica dolžna v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa izseliti iz stanovanjske stavbe na parc. št. 2345/0, k.o. MS ter predmetno nepremičnino izročiti kupki prosto oseb in stvari, pri čemer predmetni sklep predstavlja izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnin.

2. Zoper citirani sklep se pritožuje dolžnica, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa nejasno in nerazumljivo navedlo, komu se prodana nepremičnina dejansko izroča, saj iz točke I. izreka izhaja, da se izroča dolžnici namesto upnici. Prav tako je sodišče prve stopnje v točki II. izreka izpodbijanega sklepa povsem spregledalo, da se lahko lastninska pravica na predmetni nepremičnini vknjiži na upnico le do 1/2 (ene polovice) celote, saj je bil le ta solastniški delež predmet izvršbe. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje tudi zmotno sklenilo, da je dolžnica dolžna upnici izročiti predmetno nepremičnino prosto oseb in stvari, saj je upnica že solastnica predmetne nepremičnine do 1/2 (ene polovice) celote, dolžnica pa v predmetni nepremičnine že več kot 30 let ne živi več, zato se niti ne more odseliti. Nenazadnje pa je na nepremičnini vknjižena tudi služnostna pravica dosmrtnega stanovanja v korist služnostnih upravičencev FJ in M, ki v predmetni nepremičnini tudi dejansko živita in se iz nje nista dolžna izseliti. Nazadnje obravnavana pritožba še opozarja, da je upnica do izvršilnega naslova prišla na podlagi prevare.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je s smiselno uporabo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po pregledu in preučitvi izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pregled zadeve pokaže, da dolžnica neutemeljeno graja, da iz točke I. izreka izpodbijanega sklepa ni jasno razvidno, komu se dejansko izroča 1/2 (ena polovica) nepremičnine parc. št. X, k.o. Y, ki je predmet izvršbe. Sodišče prve stopnje je namreč nedvoumno sklenilo, da se predmetna nepremičnina izroči upnici kot kupki, v točki I. izreka izpodbijanega sklepa pa je zgolj pomotoma zapisalo, da je predmet izročitve "nepremičnina dolžnici JK" namesto pravilno "nepremičnina dolžnice JK". Ker gre za očitno pisno pomoto, katero lahko sodišče kadarkoli popravi s sklepom (328. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v tem delu popravilo tako, da odslej pravilno glasi, kot to izhaja iz izreka tega sklepa. Ne glede na navedeno pa sodišče druge stopnje še dodaja, da tudi v kolikor bi bila navedena pritožbena graja v tej smeri utemeljena, toženka v tem delu ne bi imela pravnega interesa za pritožbo, saj bi bila zmotna odločitev sodišča prve stopnje dejansko v njeno korist. 6. Obravnavana pritožba prav tako neutemeljeno graja, da iz točke II. izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da se pri predmetni nepremičnini odreja vknjižba lastninske pravice v korist upnice kot kupke, in sicer do celote. Sodišče prve stopnje je namreč v navedeni točki izreka sklenilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zemljiški knjigi odreja pri zgoraj (op.p. torej v točki I. izreka) navedeni nepremičnini izbris vpisanih pravic in bremen ter vknjižba lastninske pravice v korist upnice. S tem ko je uvodoma zapisalo "pri zgoraj navedeni nepremičnini", se je smiselno sklicevalo na nepremičnino navedeno v točki I. izreka izpodbijanega sklepa, iz katere pa jasno in nedvoumno izhaja, da je predmet izročitve in posledične vknjižbe lastninske pravice le 1/2 (ena polovica) nepremičnine parc. št. X, k.o. Y. 7. V nadaljevanju obravnavana pritožba neutemeljeno izpodbija tudi točko III. izreka sklepa sodišča prve stopnje in v tej zvezi zmotno navaja, da se bosta po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa dolžna iz predmetne nepremičnine izseliti tudi služnostna upravičenca J in MF, ki imata na predmetni nepremičnini vknjiženo služnostno pravico dosmrtnega stanovanja. Izpodbijani sklep namreč glasi le na dolžnico in le slednja je dolžna upnici izročiti predmetno nepremičnino prosto oseb (torej sebe) in stvari. Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da je sodišče prve stopnje po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa odredilo zgolj izbris na predmetni nepremičnini vknjižene hipoteke ID in ID ter zaznambe izvršbe ID in ID, ne pa tudi navedene služnostne pravice dosmrtnega stanovanja. Enako izhaja tudi iz sklepa o domiku (prvi odstavek 192. člena ZIZ). Pravilnosti izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ne more spremeniti niti dejstvo, da dolžnica v predmetni nepremičnini dejansko ne živi več, saj je sodišče v skladu s drugim odstavkom 192. člena ZIZ dolžno v sklepu o izročitvi odločiti tudi, da se je dolžnik dolžan izseliti iz nepremičnine, ki je predmet izročitve in do kdaj. V kolikor dolžnica v predmetni nepremični več ne živi, se sklep o izročitvi v tem delu pač ne bo (prisilno) realiziral. Pojasnjeno pa ne pomeni, da dolžnica v predmetni nepremičnini tudi nima več svojih osebnih stvari, ki jih je v skladu z izpodbijanim sklepom prav tako dolžna odstraniti v danem roku in upnici izročiti nepremičnino prosto svojih stvari, zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna.

8. Ker sodišče nepremičnino, ki je predmet izročitve, izroči kupcu še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi (četrti odstavek 192. člena ZIZ), je sklep o izročitvi nepremičnine tudi izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine (tretji odstavek 192. člena ZIZ), v kolikor dolžnik predmetne nepremičnine ne bi hotel prostovoljno izprazniti in zapustiti. Sklep o izročitvi pa, enako kakor vsaka sodna odločna, postane izvršljiv šele, ko postane pravnomočen in ko poteče rok za prostovoljno izpolnitve dolžnikove obveznosti (19. člen ZIZ). Gre za zakonske predpostavke izvršljivosti sodne odločbe, zato je pritožbena graja v smeri, da je sodišče prve stopnje zmotno zapisalo, da je izpodbijani sklep (že sam po sebi in torej še pred pravnomočnostjo) izvršilni naslov, neutemeljena.

9. Nazadnje sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da so vse pritožbene navedbe v smeri, da je dolžnica do izvršilnega naslova prišla s prevaro, za pritožbeno presojo nepomembne, saj je sodišče v izvršilnem postopku, v skladu z načelom stroge formalne legalitete, vezano na izvršilni naslov in ni upravičeno presojati njegove formalne utemeljenosti ter vsebinske pravilnosti (prvi odstavek 17. člena ZIZ).

10. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki ga je v točki I. izreka zgolj popravilo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (328. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker niso bili priglašeni (163. člen ZPP).