Jedro

Neizpolnitev administrativnega pogoja nima za posledico prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči po petem odstavku 28. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 775/2016 z dne 8. 11. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (organ za BPP) je z izpodbijano odločbo ugotovil, da je tožeči stranki prenehala upravičenost do brezplačne pravne pomoči (BPP) oz. da je bila tožeči stranki neupravičeno dodeljena BPP, kolikor so stroški že nastali (1. točka izreka), in posledično v 2. točki izreka razrešila odvetnika A.A., ki mu je bila izvedba BPP zaupana na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 775/2016 z dne 15. 7. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je bila s citirano odločbo organa za BPP tožeči stranki odobrena BPP v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje v postopku v skladu z 19. členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) do izdaje odločbe sodišča prve stopnje, pod pogojem, da mora upravičenka pri pristojnem sodišču vložiti ustrezen zahtevek v roku enega meseca od pravnomočnosti odločbe ter o tem v roku 8 dni od vložitve predloga obvestiti organ za BPP; za izvajanje BPP je bil določen odvetnik A.A. V skladu z 28. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) lahko pristojni organ za BPP veže dodelitev BPP na določen rok in pogoj, pri čemer upravičencu preneha pravica do BPP, če ne izpolni roka ali pogoja, oz. se šteje, da gre za neupravičeno prejeto BPP, če so stroški že nastali. ZBPP nadalje določa, da v navedenem primeru prosilec v tej zadevi ne more več zaprositi za BPP, razen če dokaže, da okoliščine za opustitev potrebnih dejanj niso bile na njegovi strani. 8 dnevni rok za obvestilo o vložnem zahtevku, ki je bil naložen tožeči stranki z odločbo o odobritvi BPP, je potekel 27. 9. 2016, tožeča stranka pa vse do izdaje izpodbijane odločbe organa za BPP ni obvestila o vložitvi tožbe. Ker torej ni izpolnila pogoja določenega z odločbo opr. št. Bpp 775/2016 z dne 15. 7. 2016, je organ štel, da je v skladu z določilom petega odstavka 28. člena ZBPP prenehala upravičenost tožeče stranke do dodeljene BPP. V posledici take odločitve pa je organ za BPP odvetnika A.A. tudi razrešil izvedbe zaupane BPP.

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe zakona. Navaja, da je predlog za izrek ukrepov iz 19. člena ZPND nasprotnemu udeležencu B.B. vložila v roku enega meseca od pravnomočnosti odločbe tožene stranke in s tem izpolnila prvi pogoj, pod katerim ji je bila BPP odobrena. Dejansko ni izpolnila dodatnega pogoja, ki ga je v citirani odločbi skladno z določbo 28. člena ZBPP naložila tožena stranka, to je, da v roku 8 dni po vložitvi predloga obvesti organ za BPP o vložitvi predloga. Izpodbijana odločitev, s katero ji zaradi tega, ker tožene stranke ni obvestila o vložitvi predloga za izrek ukrepov po 19. členu ZPND, prenehala upravičenost do BPP, je zato nezakonita. Meni, da je pogojevanje upravičenosti do BPP z izpolnitvijo pogoja, da v roku 8 dni obvesti organ za BPP o začetku postopka v zvezi s katerim ji je bila dodeljena BPP, nezakonito oz. v nasprotju z Ustavo RS, prisilnimi predpisi in tudi moralnimi načeli. Navedeni pogoj je nedopusten že zato, ker je o upravičenosti do BPP in o izreku ukrepov po ZPND odločalo isto sodišče, to je Okrožno sodišče v Mariboru. To je imelo tudi možnost in dolžnost, da pri drugem oddelku istega sodišča, in sicer pri družinskem oddelku, pri katerem teče na predlog tožeče stranke v zadevi N 300/2016 nepravdni postopek za izrek ukrepov po 19. členu ZPND, samo opravi poizvedbe o tem, ali je tožeča stranka postopek v zvezi s katerim je bila odobrena BPP začela ali ne. Da je pogoj o obveščanju tožene stranke o začetku postopka v zvezi s katerim je upravičencu do BPP bila odobrena BPP nedopusten in arbitraren kaže tudi dejstvo, da npr. organ za BPP Delovnega sodišča v Mariboru upravičenosti do BPP v odločbah o odobritvi BPP ne veže na pogoj obveščanja. Opisana odločitev predstavlja tudi kršitev splošnega ustavnega načela sorazmernosti, saj je očitno, da je tožena stranka tožečo stranko zaradi kršitve zgoraj navedenega pogoja nesorazmerno sankcionirala s prenehanjem upravičenosti do BPP oz. celo s prepovedjo ponovno zaprositi za odobritev BPP. Ne glede na zgoraj navedeno pa je izpodbijana odločba nezakonita, ker je bila tožeči stranki BPP odobrena v zvezi s postopkom po ZPND, pravica do brezplačne pravne pomoči pa v tem primeru ni vezana na premoženjske razmere ampak na podano oceno ogroženosti, ki jo poda center za socialno delo. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek toženi stranki. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali organ za BPP na podlagi petega odstavka 28. člena ZBPP mogel odločiti, da tožeči stranki preneha upravičenost do BPP, ki ji je bila priznana z odločbo št. Bpp 775/2016 z dne 15. 7. 2016, ker ni izpolnila (tudi) drugega pogoja iz te odločbe, to je, da v 8. dneh od vložitve predloga za izrek ukrepov v skladu z 19. členom ZPND o tem obvesti organ za BPP. Ni pa sporno, da je tožeča stranka izpolnila prvi pogoj iz citirane odločbe, to je, da je v roku enega meseca od pravnomočnosti odločbe o odobritvi BPP pri pristojnem sodišču vložila ustrezen predlog za izrek ukrepov iz 19. člena ZPND nasprotnemu udeležencu B.B. 6. Po tretjem odstavku 28. člena ZBPP lahko organ za BPP veže dodelitev BPP na določen rok in pogoj (npr. rok za sklenitev izvensodne poravnave, rok za vložitev tožbe). Po petem odstavku tega člena pa prosilcu, ki ne izpolni roka ali pogoja (med drugim) iz tretjega odstavka preneha pravica do BPP oz. se šteje, da gre za neupravičeno prejeto BPP, če so stroški že nastali (npr. uporabil je pravni nasvet odvetnika, da je treba v določenem roku vložiti tožbe, vendar kljub temu ni dal odvetniku pooblastila za vložitev tožbe, dodeljena pa mu je bila pravna pomoč za postopek na prvi stopnji). Glede na primera, ki ju ZBPP v citiranem členu navaja, je Upravno sodišče RS že v sodbah I U 449/2015 in I U 813/2015 zavzelo stališče, da je določbo tretjega odstavka 28. člena ZBPP treba razlagati v pomenu, da organ za BPP lahko določi rok in pogoj za opravo procesnih dejanj v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Določbo petega odstavka tega člena pa je (v delu, v katerem govori o neizpolnitvi določnega roka ali pogoja) po mnenju sodišča treba razlagati – prav tako upoštevaje v določbi dodani primer – da gre pri neizpolnitvi določenega roka ali pogoja (kar ima za posledico prenehanje pravice do BPP) za uporabo BPP v nasprotju z namenom, za katerega je bila dodeljena oz. za drugačno nepravilno uporabo BPP, ne pa za neizpolnitev pogoja, ki ga objektivno ni mogoče izpolniti. V citiranih sodbah je sodišče v prid taki razlagi navedlo okoliščino, da je bilo v Predlogu Zakona o brezplačni pravni pomoči (Poročevalec št. 77 z dne 12. 9. 2000) v tedanjem četrtem odstavku 28. člena določeno prenehanje pravice do BPP za primer „če prosilec ne uporabi storitev ali oprostitev BPP“, ter da naknadna sprememba določbe (tekst, ki velja vse od tedaj s to razliko, da gre sedaj za določbo petega odstavka 28. člena) ni posebej obrazložena in zaključilo, da sprememba določbe ni bila vsebinske narave, in da je za nastop pravne posledice prenehanja pravice do BPP iz petega odstavka 28. člena ZBPP bistveno, da prosilec dodeljene BPP (glede na zadevo, za katero mu je bila dodeljena) ni uporabil (pravilno).

7. Upoštevaje navedeno je tako v obravnavanem primeru drugi pogoj, ki izhaja iz odločbe o odobritvi BPP z dne 15. 7. 2016, po presoji sodišča administrativen (tako izhaja tudi iz sodb I U 449/2015 in I U 813/2015) in torej ne predstavlja pogoja v smislu tretjega odstavka 28. člena ZBPP, ki ga organ za BPP naloži prosilcu za BPP. To pomeni, da po presoji sodišča neizpolnitev takega (administrativnega) pogoja nima za posledice prenehanje pravice do BPP po petem odstavku 28. člena ZBPP. Po mnenju sodišča bi bila razlaga (in uporaba) določbe tretjega in petega odstavka 28. člena ZBPP v pomenu, da ima (tudi) neizpolnitev naloženega administrativnega pogoja (da mora prosilce organ za BPP v določenem roku po tem, ko izpolni pogoj, vezan na uporabo dodeljene BPP, obvestiti o tem organ za BPP) za posledico prenehanje pravice do BPP (in vračilo prejete BPP kolikor so stroški nastali), protiustavna. Tak poseg v pravico do sodnega varstva (upoštevaje pri tem 1. člen ZBPP, po katerem je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati, in 4. člen tega zakona, po katerem država skrbi za uresničevanje načela enake dostopnosti do sodnega varstva z zagotavljanjem sredstev in pogojev za delovanje služb in organov za odločanje o pravici do BPP), po oceni sodišča ne prestane preizkusa sorazmernosti v ožjem pomenu besede, saj bi zakon ob taki razlagi nesorazmerno omejil možnost dostopa do sodišča prosilcem, ki jim je bila BPP dodeljena in so torej za to morali izpolnjevati pogoje po ZBPP (v obravnavanem primeru celo po ZPND), zgolj zato, da bi organu za BPP olajšali (zmanjšali) administrativno delo pri spremljanju uresničevanja pogojno dodeljene BPP. Organ za BPP bi namreč v primeru, da ga prosilec v odrejenem roku ne bi obvestil o tem, da je izpolnil pogoj, ki mu je bil določen v odločbi o dodelitvi (npr. da je bila v določenem roku vložena tožba ali drugo pravno sredstvo), lahko tega pozval k predložitvi dokaza ali se o tem prepričal sam pri pristojnem sodišču in torej obvestilo sodišča ni edina možnost, da organ za BPP ugotovi, ali je prosilec izpolnil v odločbi o dodelitvi BPP določen pogoj.

8. Ker je organ za brezplačno pravno pomoč v postopku za izdajo izpodbijane odločbe določbi tretjega in petega odstavka 28. člena ZBPP razlagal v nasprotju z razlago, kot jo je v tej sodbi podalo sodišče, je po mnenju sodišča zakon uporabil nepravilno. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo zadevo organu v ponovni postopek, v katerem je ta vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

9. Sodišče je upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZUS-1 tožeči stranki prisodilo povračilo stroškov tega sodnega postopka v pavšalnem znesku v višini določeni v drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku, glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.