Jedro

Toženka se je iz hiše tožnikov izselila koncem meseca septembra 2014 in s tem tudi izpolnila zahtevek tožnikov, da izprazni njuno hišo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v odločbi o pravdnih stroških v točki III izreka spremeni tako, da se znesek 2.702,59 EUR nadomesti z zneskom 424,88 EUR.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške in je dolžna drugo toženki plačati 355,90 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednjega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zaradi umika tožbe ustavilo postopek zoper prvo toženko in drugo toženko (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je odločilo, da tožnika in prvo toženec krijejo vsak svoje stroške pravdnega postopka (točka II izreka) ter da je drugo toženka dolžna tožeči stranki povrniti za 2.702,59 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Odločbo o pravdnih stroških izpodbija drugo toženka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Osrednji pritožbeni ugovor je, da je zmotna ugotovitev prvostopnega sodišča, da se je drugo toženka iz spornega stanovanja oziroma hiše tožnikov izselila 8. 4. 2016 in tega dne z izselitvijo tudi izpolnila tožbeni zahtevek. Drugo toženka se iz spornega stanovanja ni izselila 8. 4. 2016, temveč koncem meseca septembra 2014 in je že takrat izpolnila zahtevek tožeče stranke na izselitev iz njune hiše. V hiši pa je ostal prvo toženec in je tako pravda vse do izdaje izpodbijanega sklepa lahko tekla le med tožečo stranko in prvo tožencem, ne pa med tožečo stranko in drugo toženko. Drugo toženka zaradi izpolnitve zahtevka ne more biti več zavezana za plačilo pravdnih stroškov, ki so tožeči stranki nastali po mesecu septembru 2014. Pravdne stroške od začetka pravde (tožba je bila vložena začetkom leta 2014) pa do izselitve drugo toženke iz hiše tožnikov, pa nosita prvo toženec in drugo toženka vsak do polovice. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev oziroma spremembo izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za potrditev prvostopnega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnika sta starša prvo toženca. Drugo toženka je bila partnerka prvo toženca. Pravilna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da sta tožnika tožbo zoper prvo toženca in drugo toženko umaknila ravno zaradi razloga, ker se je drugo toženka izselila iz stanovanjske hiše tožnikov. Tožbo sta umaknila zaradi izpolnitve zahtevka.

6. Zmotna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da je drugo toženka izpolnila zahtevek z izselitvijo dne 8. 4. 2016. Navedeno ugotovitev je prvostopno sodišče vezalo na odločbo Upravne enote P. z dne 17. 3. 2016 (priloga B26), iz katere po zaključku prvostopnega sodišča izhaja, da se je drugo toženka stalno naselila v P., L. u., 8. 4. 2016. Tak zaključek pa iz navedene odločbe upravnega organa ne izhaja. Upravni organ je le ugotovil, da drugo toženka z otrokoma ne živi več na naslovu P. v., temveč živi na P.u na L. u. in zato je na navedeni naslov v registru prebivalstva vpisalo novo stalno prebivališče drugo toženke in njenih otrok. Nasprotno iz razlogov navedene odločbe izhaja izjava prvo tožnika, da drugo toženka z otrokoma na naslovu P. v. , ne živi več od meseca septembra 2014 dalje. Povsem enak datum navaja drugo tožnica, ki je zaslišana kot stranka (list. št. 35) povedala, da drugo toženka z otrokoma v njuni hiši ne živi od meseca septembra 2014 dalje. Enako je na isti glavni obravnavi z dne 8. 5. 2015 (list. št. 36) povedal prvo toženec. Povsem enako pa je tekom pravde povedala in zatrjevala drugo toženka. Na podlagi takih enakih zatrjevanj obeh tožnikov in obeh tožencev, tudi upoštevaje citirano odločbo upravnega organa, pa se lahko le zaključuje, da se je drugo toženka iz hiše tožnikov izselila koncem meseca septembra 2014 in s tem tudi izpolnila zahtevek tožnikov, da izprazni njuno hišo. 7. Po določbi prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

8. Na podlagi citirane določbe ZPP ter ugotovljenega dejstva, da je drugo toženka izpolnila zahtevek tožeče stranke koncem meseca septembra 2014, tožeči stranki pripadajo pravdni stroški za vložitev tožbe (nagrada za postopek v znesku 253,50 EUR), ter nagrada za narok z dne 21. 10. 2014 v znesku 234,00 EUR, ko je tožeča stranka v posledici ravnanja drugo toženke bila seznanjena z izpolnitvijo zahtevka. K temu je potrebno prišteti še DDV v višini 22 % in sodno takso za tožbo v znesku 255,00 EUR, kar vse skupaj znese 849,75 EUR. Navedene stroške pa sta tožeči stranki kot navadna sospornika dolžna plačati prvo toženec in drugo toženka vsak do 1/2 in tako je drugo toženka dolžna tožeči stranki povrniti za 424,88 EUR pravdnih stroškov. S prvo tožencem pa se je tožena stranka dogovorila, da krijeta vsaka sami svoje pravdne stroške.

9. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP.

10. Drugo toženka je s pritožbo uspela in zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti za 355,90 EUR utemeljeno priglašenih pritožbenih stroškov. V posledici pritožbenega uspeha drugo toženke pa tožeča stranka krije svoje stroške odgovora na pritožbo.