Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obnovo postopka v primeru zamudne sodbe ni mogoče vezati na dovoljene pritožbene razloge. Če bi imela tožena stranka možnost uporabiti dejstva in dokaze v času, ki ga je imela na razpolago za odgovor na tožbo, do zamudne sodbe sploh ne bi prišlo.
Zato tudi obnovitvene razloge ni povezovati z dopustnimi pritožbenimi razlogi. 394. člena ZPP o tem, kdaj se lahko na predlog stranke obnovi postopek, in tudi 10. točke tega člena, če ni v zakonu izrecno določeno, kdaj obnova ni dopustna, se ne more široko razlagati in stranki odrekati možnost, ki jo ji daje zakon. Da ZPP pri zamudni sodbi ni izključil obnove postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP in da ni bila takšna volja zakonodajalca, pa je razvidno tudi iz določbe petega odstavka 458. člena, ko je izrecno določeno, da v sporih majhne vrednosti, v katerih tudi ni dopustna pritožba zoper sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, obnova postopka v primeru iz 10. točke 394. člena tega zakona ni dopustna.
Če bi bil zakonodajalčev namen tak tudi pri obnovitvenem razlogu po tej točki pri zamudni sodbi, bi to tudi izrecno zapisal.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
Okrajno sodišče v Krškem je kot nedovoljen zavrglo predlog za obnovo postopka, ki ga je dne 7.7.2004 vložil toženec A.V.. Zavzelo je stališče, da ker se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato posledično tudi ni dovoljeno uveljavljati obnove postopka po 10. točki prvega odstavka
394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede pravdnih postopkov, ki so bili pravnomočno končani z izdajo zamudne sodbe.
Zoper sklep se je pritožil A.V. iz vseh, po zakonu predvidenih možnih pritožbenih razlogov. Meni, da tako stališče predstavlja neposredno kršitev z ustavo zagotovljene pravice do pravnega sredstva. Če bi ZPP dejansko želel izključiti dovoljenost obnove postopka iz razloga po
10. točki 394. člena v primerih, ko je bil postopek pravnomočno končan z zamudno sodbo, bi to nedvomno tudi določil in ne bi tega prepustil logičnemu razmišljanju sodišča. Po stališču prvostopenjskega sodišča bi se tudi zoper nobeno drugo pravnomočno odločbo, ko ni bila izdana zamudna sodba in se ne da več izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (na primer z revizijo), ne bi mogla dopustiti obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov. Izpodbijanje neke sodbe zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je nekaj povsem drugega kot pa obnovitev postopka zaradi novih dejstev in dokazov. Izdaja zamudne sodbe tožencu zgolj preprečuje izpodbijati dejansko stanje, ne more in ne sme pa mu preprečiti, da bi predlagal obnovo postopka, če je pridobil nove dokaze, ki v trenutku, ko bi moral podati odgovor na tožbo, še niso bili znani. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Pritožba je utemeljena.
Po določbi 10. točke 394. člena ZPP se med drugim lahko na predlog stranke obnovi postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Po drugem odstavku 395. člena citiranega zakona pa se zaradi okoliščin v 10. točki 394. člena tega zakona sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Zakon o pravdnem postopku, ki po 10. točki 394. člena dopušča obnovo postopka in v 395. členu določa, kdaj se sme dovoliti obnova postopka, ne omejuje obnove postopka po tej točki tako, da bi izključil dopustnost obnove zoper zamudno sodbo.
Soglašati je, da je izpodbijanje zamudne sodbe zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja nekaj drugega kot pa obnovitev postopka zaradi novih dejstev in novih dokazov. V primeru obnove postopka gre za nova dejstva in dokaze, ki so postala stranki znana kasneje, ko je bil postopek že končan in jih na prvi stopnji ni bilo mogoče obravnavati. Pritožbeno sodišče je mnenja, da veljajo tudi za obnovo postopka v tem primeru splošna določila 394. člena ZPP in sledečih členov, ne pa posebna določila drugega odstavka 338. člena ZPP, ki veljajo za pritožbo zoper zamudno sodbo.
Pritožbenemu sodišču je znano pravno mnenje občne seje VSS, sprejeto dne 16.12.1993 (poročilo VSS 2/93, stran 12), da postopka, ki se je končal s pravnomočno sodbo zaradi izostanka, ni mogoče obnoviti iz razloga po 9. točki 421. člena takrat veljavnega ZPP, ker z obnovo takega postopka ni mogoče doseči širšega preizkusa kot s pritožbo, pri čemer se je sklicevalo na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr.
št. I Cp 814/93, z dne 1.9.1993, v zvezi s sklepom Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Kranju opr. št. P 14/89, z dne 11.3.1993. V citiranih odločbah pa je tudi ugotovitev, da je stranka za v obnovi postopka navajana dejstva v prejšnjem postopku vedela in da obnovitveni razlog po 9. točki 421. člena ZPP ni podan. Ni dvoma, da se nova dejstva lahko nanašajo le na dejanski stan zadeve in da se v pritožbenem postopku zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Glede na jasna določila ZPP, ki se tičejo obnove postopka, pa pritožbeno sodišče šteje, da je mogoče obnovo postopka doseči in da jo zakon dopušča tudi pri zamudni sodbi, čeprav stranka v pritožbenem postopku ne bi mogla uspešno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Za pritožbeno sodišče je pomembno, ali je tožena stranka imela možnost uporabiti dejstva oziroma dokaze, ki jih sedaj uveljavlja, že v času do poteka roka za odgovor na tožbo, saj če bi ji bila dejstva in dokazi, na podlagi katerih bi bila lahko uspešna, znani do tedaj, bi do zamudne sodbe sploh ne prišlo, ker bi jih uveljavljala v odgovoru na tožbo. Gre torej za prvo fazo postopka, ko je tožena stranka imela možnost navajati dejstva in dokaze, česar pa v pritožbenem postopku ni bilo več mogoče. Zato pritožbeno sodišče meni, da obnovo postopka v primeru zamudne sodbe ni mogoče vezati na dovoljene pritožbene razloge. Če bi imela tožena stranka možnost uporabiti dejstva in dokaze v času, ki ga je imela na razpolago za odgovor na tožbo, do zamudne sodbe sploh ne bi prišlo. Zato tudi obnovitvene razloge ni povezovati z dopustnimi pritožbenimi razlogi.
Ne glede na povedano pa določbo 394. člena ZPP o tem, kdaj se lahko na predlog stranke obnovi postopek, in tudi 10. točke tega člena, če ni v zakonu izrecno določeno, kdaj obnova ni dopustna, ne more široko razlagati in stranki odrekati možnost, ki jo ji daje zakon. Da ZPP pri zamudni sodbi ni izključil obnove postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP in da ni bila takšna volja zakonodajalca, pa je razvidno tudi iz določbe petega odstavka 458. člena, ko je izrecno določeno, da v sporih majhne vrednosti, v katerih tudi ni dopustna pritožba zoper sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, obnova postopka v primeru iz 10. točke 394. člena tega zakona ni dopustna. Če bi bil zakonodajalčev namen tak tudi pri obnovitvenem razlogu po tej točki pri zamudni sodbi, bi to tudi izrecno zapisal. Soglašati je s pritožnikom, da v kolikor procesni zakon predvidi določeno pravno sredstvo in ob tem določi primere, ko le-to ni dovoljeno, so to primeri vedno izjeme, ki posegajo v temeljne procesne pravice strank, zato morajo biti ti izjemni primeri vnaprej točno določeni in jih sodišče s svojo razlago kljub opori na teorijo prava ne more na novo določati.
Pritožbeno sodišče zato šteje, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določilo 10. točke 394. člena ZPP, kar je lahko vplivalo na pravilnost odločitve. Pritožbi tožene stranke je zato ugodilo in izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka zavrglo, razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje, da o njej, potem ko bo ugotovilo, ali je podan obnovitveni razlog po citirani točki 394. člena ZPP, oziroma ali je utemeljen predlog za obnovo postopka, glede na stališče pritožbenega sodišča, da tak predlog, kot ga je podal toženec, ni nedopusten iz razlogov, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, znova odloči. Ker je sodišče prve stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep, pa je na podlagi 165. člena ZPP tudi odločilo, da se izrek o stroških pridrži za končno odločbo.