Jedro

Položaj stranke v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij gre osebi, ki v postopku varuje svoje pravice oziroma pravne koristi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 307/98-13 z dne 15.9.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 1.9.1998, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju agencija) z dne 5.12.1997. Z navedeno odločbo je bil zavrnjen predlog Univerze v M. za obnovo postopka lastninskega preoblikovanja tožeče stranke, končanega s sklepom z dne 11.7.1996, s katerim je bilo tožeči stranki dano soglasje za vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register.

Sodišče prve stopnje se v razlogih izpodbijane sodbe strinja z razlogi v upravnem sporu izpodbijane odločbe in se na njih v izogib ponavljanju sklicuje (2. odstavek 67. člena ZUS). Navaja, da je pravilna ugotovitev tožene stranke, da Univerzi v M. v postopku lastninskega preoblikovanja tožeče stranke ni bila dana možnost varstva njenih pravic in pravnih koristi, kar potrjujejo podatki upravnih spisov. Univerza v M. je na zahtevo agencije predložila zahtevane listine ter kot pravno podlago, ki naj bi opredeljevala naravo glavne dejavnosti tožeče stranke (posredovanje zaposlitev študentom za opravljanje občasnih in začasnih del v organizacijah združenega dela) navedla Zakon o zaposlovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78). Ker pa agencija svoje odločitve, da navedeni zakon ni ustrezna pravna podlaga za presojo pravne narave glavne dejavnosti tožeče stranke ni obrazložila, je bistveno kršila določbe upravnega postopka (2. odstavek 209. člena ZUP/86), zaradi česar njene odločbe ni mogoče preizkusiti. Zato je odločitev tožene stranke, ki je v pritožbenem postopku prvostopenjsko odločbo odpravila ter zadevo vrnila v ponoven postopek pravilna in zakonita.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bilo v upravnem postopku pravilno ugotovljeno, da ne opravlja dejavnosti posebnega družbenega pomena. Sodišče prve stopnje je nepravilno njeno dejavnost presojalo z vidika Zakona o zaposlovanju ter na tej podlagi nepravilno sklepalo, da se ne bi smela lastninsko preoblikovati po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Zato predlaga, da se njeni pritožbi ugodi, izpodbijana sodba spremeni in pritožba Univerze v M. zavrne oziroma izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne v ponovno odločanje.

Tožena stranka, Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ter stranka z interesom (Univerza v M.) na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za odločanje o predlogu za obnovo postopka lastninskega preoblikovanja tožeče stranke, končanega s sklepom agencije z dne 11.7.1996. Univerza v M., ki ji v omenjenem postopku lastninskega preoblikovanja ni bila dana možnost udeležbe, uveljavlja obnovitveni razlog iz 9. točke 1. odstavka 249. člena ZUP/86, po kateri se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe. Položaj stranke v postopku gre po 49. členu navedenega zakona tudi osebi, ki v postopku varuje svoje pravice oziroma pravne koristi. Ker iz listin upravnih spisov izhaja, da naj bi si Univerza v M. v ustanovnem aktu in statutu tožeče stranke zavarovala položaj soustanoviteljice tudi s tem, da si je pridržala določene pravice (pravico dajanja soglasja na morebitne statusne spremembe, spremembe sedeža in dejavnost, dajanja soglasja na statut, imenovanje poslovodnega organa ter imenovanje dveh predstavnikov v organ upravljanja) bi ji že na tej podlagi lahko šel položaj stranke, ki v postopku varuje svoje pravice oziroma pravne interese soustanoviteljice. Upravna organa njenega položaja stranke z vidika soustanoviteljstva tožeče stranke nista presojala, zato niti izpodbijana niti prvostopenjska odločba nimata razlogov o odločilnih dejstvih. Zato je po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Ker gre v obravnavani fazi postopka za odločanje o preizkusu predloga za obnovo postopka, pritožbeni ugovor, s katerim tožeča stranka po vsebini uveljavlja, da je družbena pravna oseba, ki se lastnini po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, na drugačno odločitev nima vpliva.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.