U-I-161/94

13/10-1994

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Nika Falknerja iz Kopra na seji dne 13/10-1994

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno zakonitosti Odredbe o številu in sedežih notarskih mest (Uradni list RS, št. 40/94) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Po mnenju pobudnika je izpodbijana Odredba v nasprotju z določbo 11. člena Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94; v nadaljnjem besedilu: ZN), ker pri določitvi števila in sedežev notarskih mest na območju sodnega okraja Koper ne upošteva kriterija koncentracije prebivalstva in kriterija intenzivnejšega gospodarskega poslovanja, ki ga določa ZN.

Pobudnik meni, da bi Odredba morala določiti za ta sodni okraj dve notarski mesti, kar utemeljuje s podatki o številu prebivalstva na tem sodnem območju, številu registriranih gospodarskih subjektov ter številu overitev pri pristojnih sodnih in upravnih organih. Pobudnik izkazuje svoj pravni interes za izpodbijanje določb Odredbe z navedbo, da kot dolgoletni odvetnik izpolnjuje zakonsko določene pogoje za opravljanje notariata.

V skladu z določbo 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljnjem besedilu: ZUstS) lahko da pisno pobudo za začetek postopka vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Zato je Ustavno sodišče najprej preizkusilo, ali je podana ta procesna predpostavka za začetek postopka za oceno zakonitosti izpodbijane odredbe.

Iz pobudnikovih navedb je razvidno, da izpodbija določitev števila notarskih mest s sedežem na območju sodnega okraja Koper, kjer ima že dalj časa odvetniško pisarno, ker je očitno zainteresiran opravljati notarsko službo. Pri tem naj bi večje število notarskih mest povečalo možnosti za njegovo imenovanje.

ZN določa v 8. členu pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, da je lahko imenovana za notarja. V 11. členu pa določa omejeno število notarskih mest, kar pomeni, da obstoj notarskega mesta predstavlja objektivni predpogoj za imenovanje notarja, ki se izvede po zakonsko določenem postopku.

Osebi, ki izpolnjuje pogoje in kandidira za prosto notarsko mesto, bi bilo treba priznati pravni interes za izpodbijanje pogojev, ki so vezani na osebne lastnosti in okoliščine, to je pogojev iz 8. člena ZN, saj ti pogoji lahko spremenijo pravni položaj osebe v tem smislu, da se lahko ali pa se ne more potegovati pod enakimi pogoji za opravljanje javne službe. Ni pa mogoče šteti, da je izkazan pravni interes tudi za izpodbijanje večjega ali manjšega števila notarskih mest na določenem območju. Ta ureditev v ničemer ne posega neposredno v pravni položaj pobudnika. Pri tem se situacija ne spremeni niti v primeru, če se pobudnik tudi dejansko poteguje za zasedbo prostega notarskega mesta. Pobudnik bi lahko kandidiral za zasedbo kateregakoli prostega notarskega mesta v državi, ne le na območju Kopra. Pobudniku je sicer mogoče priznati, da ima večji interes zaradi obstoječih poslovnih prostorov v Kopru, vendar pa gre za njegov poslovni in s tem dejanski interes, ne pa za pravni interes. Ob večjem številu določenih notarskih mest bi se sicer lahko povečale pobudnikove možnosti, da je tudi dejansko imenovan na mesto, za katero se poteguje, vendar gre za dejanske možnosti. Z morebitnim povečanjem števila notarskih mest namreč ne bi bil v ničemer spremenjen sam pravni položaj pobudnika oziroma njegova pravica, da se pod enakimi pogoji poteguje za opravljanje javne službe.

Ker izpodbijana odredba ne posega neposredno v pravice, pravni interes oziroma pravni položaj pobudnika, ni mogoče šteti, da je izkazan pravni interes za začetek postopka za oceno njene zakonitosti. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Za sklep je glasovalo pet sodnikov, proti so glasovali sodniki Jerovšek, Šturm in Zupančič.

P r e d s e d n i k

dr. Tone Jerovšek