Jedro

Ni nobenega dvoma, da gre pri tožniku za stanje po artroskopiji na obeh ramenskih sklepih zaradi sindroma rotatornih manšet, ki nima za posledico popolne izgube delazmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo. Pri njem je še nadalje podana preostala delovna zmožnost, saj je poln delovni čas sposoben opravljati druga ustrezna del v okviru svojega poklica s stvarnimi omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 11. 11. 2020 in z dne 11. 6. 2020, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine (I. tč. izreka), ker je presodilo, da sta odločbi o priznanih pravicah na temelju preostale delovne zmožnosti pravilni in zakoniti. Izreklo je, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2. Pritožuje se tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Sodišče je sodbo oprlo na izvedensko mnenje, ki ga je v celoti zavrnil in predlagal pritegnitev drugega izvedenca. Izvedenca sta ugotovila, da je opravljal mehanična in vulkanizerska dela, bil operiran zaradi rupture rotatorne manšete na obeh ramenih ter razporejen v III. kategorijo invalidnosti, ker več ni zmožen opravljati dejavnosti na podlagi katere je zavarovan, tj. "vzdrževanje in popravilo motornih vozil". Zaključila sta, da lahko opravlja fizično lažja dela z ročnim premeščanjem bremen do 10 kg, ki se opravlja z zgornjimi okončinami do 90 stopinj odročitve oz. predročitve, da dela v okviru lastne delavnice oz. podjetja ne more opravljati, lahko pa dela v večjem podjetju kot prevzemnik, svetovalec, nadzornik, mojster, itd. Vendar bi zmožnost za delo morala ocenjevati le na delo avtomehanika v okviru dejavnosti s. p. Ker dejavnosti več ne more opravljati, bi sodišče moralo tožbenemu zahtevku ugoditi. Izvedenca nista preverila, ali druga dela oz. delovna mesta na trgu dela obstajajo, pod kakšnimi pogoji se je mogoče zaposliti in kakšne so obremenitve. Pri Zavodu RS za zaposlovanje bi morala preveriti, ali delovna mesta obstajajo, sodišče pa razčistiti, ali pavšalno našteta dela obstajajo, kakšni so pogoji dela ter zaposlitvene možnosti.

S stališčem sodišča, da je definicija poklica širša od opravljanja dejavnosti in zajema tudi druga dela, ki ustrezajo telesnim in duševnim zmožnostim se ne strinja, saj je šolan avtomehanik in se je ves čas ukvarjal s popravili vozil. Ni usposobljen, da bi bil prevzemnik, svetovalec, prodajalec, cenilec, itd. Na vseh ostalih delovnih mestih v zvezi z avtomehanično dejavnostjo, mora zaposleni opravljati tudi avtomehanična dela. Sam ni sposoben za avtomehanično delo, niti v skrajšanem delovnem času, saj mora omejitve spoštovati, da ne bi prišlo do poslabšanja invalidnosti. Njegov poklic je avtomehanik, ki ga ne more več opravljati samostojno. Sodišče je bistveno kršilo Zakon o pravdnem postopku1 (ZPP), ker ni pritegnilo novega izvedenca medicine dela, ki bi ugotovil, kakšni so opisi delovnih mest, ki sta jih izvedenca primeroma navedla. Sledilo je njunemu mnenju, čeprav nista prišla do zaključka, da lahko opravlja dela na delovnih mestih, ki sta jih navedla, niti ni razčistilo, ali obstajajo delovna mesta, na katerih bi se kot invalid lahko zaposlil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do zatrjevanih ali drugih procesnih kršitev iz 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti.

Ne gre niti za smiselno zatrjevano kršitev iz 1. odst. 339. člena ZPP, ker ni bilo postopano po 2. odst. 254. člena ZPP. Dokazni predlog s postavitvijo novega sodno medicinskega izvedenca samo zato, ker se tožnik z izvedenskim mnenjem o obstoju preostale delovne zmožnosti ni strinjal, je sodišče argumentirano zavrnilo v 18. tč. obrazložitve sodbe in je pritožbeno sodišče ne ponavlja znova.

**Dejanske okoliščine predsodnega in sodnega postopka**

5. V zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper dokončno odločbo z dne 11. 11. 2020 o zavrnjeni pritožbi zoper odločbo z dne 11. 6. 2020. S prvostopenjsko odločbo je tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni s pravico do premestitve na drugo lažje fizično delo, z ročnim premeščanjem bremen do največ 10 kg, ki se opravlja z zgornjima okončinama do 90 stopinj odročitve in predročitve v ramenih, s polnim delovnim časom od 21. 5. 2020 dalje. Predviden je kontrolni pregled maja 2025 in izrečeno, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločeno s posebno odločbo.

Upravni odločbi sta izdani na podlagi skladnih mnenj IK I in IK II z dne 21. 5. 2020 oz. 15. 10. 2020. Invalidski komisiji sta na podlagi razpoložljive listinske medicinske in delovne dokumentacije ter izvida osebnega pregleda ob izkazanem sidromu rotatorne manšete obojestransko po operativnem posegu 2017 na levi in 2019 na desni rami, skladno ocenili, da je pri tožniku zaradi posledic bolezni od 21. 5. 2020 podana III. kategorija invalidnosti, ker več ni zmožen opravljati dejavnosti na podlagi katere je zavarovan, tj. "vzdrževanje in popravilo motornih vozil", temveč v polnem delovnem času in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti lažja fizična dela, z ročnim premeščanjem bremen do največ 10 kg in ki se opravljajo z zgornjima okončinama le do 90- odročitve in predročitve v ramenih.

6. Ocena zdravstvenega stanja o nadaljnjem obstoju preostale delovne zmožnosti za delo v polnem delovnem času ob omejitvah, indiciranih iz zdravstvenih razlogov je v sodno socialnem sporu samo še dodatno potrjena z mnenjem Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, fakultete A., Univerze v B. z dne 25. 12. 2021 (Fakultetna komisija; list. 34 – 43) v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa in ortopeda ter ustni izpovedi prof. dr. C. C. na glavni obravnavi 15. 4. 2020 (list. 67 – 68). Iz 11. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da gre pri tožniku po oceni Fakultetne komisije z ortopedskega vidika za stanje po artroskopskem posegu rotatornih manšet obeh ramenskih sklepov z močno omejeno gibljivostjo, bolečinami in slabšo močjo, da je gibljivost desno bolj omejena kot levo, da mišice rotatorne manšete popuščajo zaradi slabosti, da je prisotna subakromialna bolečina in močno moten ritem med lopaticami in nadlahtnico obojestransko in da v ostalem statusu ni posebnosti. Fakultetna komisija je ocenila, da so ob izkazanih zdravstvenih spremembah utemeljene trajne stvarne razbremenitve pri delu. Pisno izvedensko mnenje, da je tožnik v polnem delovnem času zmožen za drugo, fizično lažje delo z ročnim premeščanjem bremen do 10 kg, ki se opravlja z zgornjimi okončinami le do 90 stopinj odročitve in predročitve, je dodatno potrjeno z izpovedjo izvedenca na glavni obravnavi, ki mu je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo.

Glede na izobrazbo in delovne izkušnje, tožnik tudi po presoji pritožbenega sodišča lahko opravlja določena dela v okviru svojega poklica avtomehanika, kot so dela diagnostika, prevzemnika vozil, nadziranja popravil in drugo. Res je sicer, da dejavnosti avtomehanika, na podlagi katere je zavarovan kot s. p., _sam_ ni več zmožen opravljati. Vendar to ne pomeni, da iz medicinskih razlogov ne bi bil zmožen opravljati strokovno organizacijskih in drugih del v skladu z omejitvami v izpodbijanih upravnih aktih, indiciranih iz zdravstvenih razlogov. Nenazadnje je tožnik na glavni obravnavi 17. 11. 2021 (list. 23) sam izpovedal, da je za 4 ure zaposlil avtomehanika za opravljanje del, katerih sam ne zmore. Dne 8. 1. 2021 je podal celo pisno izjavo (B/2), da bo 9. 1. 2021 pričel opravljati dejavnost v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, zato mu je toženi zavod posledično že priznal pravico do nadomestila za invalidnost od 9. 1. 2021 dalje (B/1).

7. Ker je tudi po presoji pritožbenega sodišča sodno izvedensko mnenje podano v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj, trditev o nepopolno in nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in vztrajanje na pridobitvi novega izvedenskega mnenja, ne more biti uspešna.

**Materialnopravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve**

8. Pravna podlaga, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že toženi zavod je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2). Po splošnem delu definiciji iz 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu z zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta oz. za poklicno napredovanje. Zavarovance je na podlagi obstoja ali neobstoja preostale delovne zmožnosti mogoče razvrstiti v I., II. ali III. kategorijo invalidnosti. V III. kategorijo invalidnosti se med drugim razvršča zavarovanca, če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %, ali če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu na katerem dela.

Po 3. odst. 63. člena ZPIZ-2 za svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in _**vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje,**_ ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakoni in kolektivnimi pogodbami. Torej tudi dela in naloge ter opravila, navedena v pisnem sodno izvedenskem mnenju ter ustni izpovedi medicinskega strokovnjaka. Pritožnikovo vztrajanje, da bi bilo potrebno z medicinskim izvedenstvom razčiščevati in ugotavljati obstoj delovnih mest in pogoje dela na določenih opravil iz poklica avtomehanika je pravno zmotno in zato nesprejemljivo. Navedena vprašanja niso in ne morejo biti predmet tega sodno socialnega spora, zato pritožba v tej smeri ne more biti uspešna.

9. Ni nobenega dvoma, da gre pri tožniku za stanje po artroskopiji na obeh ramenskih sklepih zaradi sindroma rotatornih manšet, ki nima za posledico popolne izgube delazmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo. Pri njem je še nadalje podana preostala delovna zmožnost, saj je poln delovni čas sposoben opravljati druga ustrezna del v okviru svojega poklica s stvarnimi omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov.

V obravnavani zadevi namreč tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne gre za dejanski stan iz 1. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2, po kateri je I. kategorija invalidnosti podana le, če zavarovanec ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

**Odločitev pritožbenega sodišča**

10. Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta izpodbijani upravni odločbi pravilni in zakoniti, je tožbeni zahtevek na njuno odpravo na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) utemeljeno zavrnilo in posledično tudi vtoževano pravico do invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti. Pritožba ne more biti uspešna, saj uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker je na popolno ugotovljena odločilna dejstva pravilno uporabljeno materialno pravo, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ob takšnem pritožbenem izidu je v skladu s 165. členom v zvezi s 154. členom ZPP potrebno hkrati izreči, da krije pritožnik sam svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.