Jedro

Ker so bili v času vročanja tožbe v odgovor, izpolnjeni pogoji za obročno plačilo sodne takse (izdan je bil namreč sklep o obročnem plačilu sodne takse), ni utemeljeno stališče pritožbe, da pogoji za vročanje tožbe v odgovor niso bili izpolnjeni.

Izrek

I. Pritožbi tožečih strank zoper sklep z dne 19. 8. 2016 se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da glasi: "I. Predlogu tožečih strank za oprostitev plačila sodne takse se delno ugodi tako, da se tožeče stranke oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 1.137,00 EUR, v preostanku pa se predlog za oprostitev zavrne.

II. Tožeče stranke so dolžne preostanek sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 800,00 EUR plačati v dvanajstih (12) mesečnih obrokih po 66,67 EUR. Tožeče stranke so dolžne prvi obrok plačati v roku 15 dni od dneva prejema plačilnega naloga, ki jim bo poslan po pravnomočnosti tega sklepa. Naslednjih enajst obrokov zapade v plačilo petnajstega dne v naslednjih enajstih mesecih, ki sledijo mesecu, v katerem je stranka prejela plačilni nalog za prvi obrok.

III. Neplačane obroke bo sodišče prisilno izterjalo."

II. V preostalem delu se pritožba tožečih strank zoper sklep z dne 19. 8. 2016 zavrne.

III. Pritožba tožečih strank zoper sklep z dne 28. 10. 2016 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 19. 8. 2016 je sodišče prve stopnje predlogu tožečih strank za oprostitev plačila sodne takse pred sodiščem prve stopnje delno ugodilo tako, da je tožeče stranke oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 637,00 EUR, v preostanku pa je predlog zavrnilo in odločilo, da je tožeča stranka dolžna preostanek sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 1.300,00 EUR plačati v 12ih mesečnih obrokih po 108,33 EUR. S sklepom z dne 28. 10. 2016 je sodišče prve stopnje postopek ustavilo in odločilo, da so tožeče stranke dolžne toženi stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 739,90 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper izpodbijana sklepa z dne 19. 8. 2016 ter 28. 10. 2016 se pritožujejo tožeče stranke.

3. Tožeče stranke (v nadaljevanju tožniki) se pritožujejo zoper I. in II. točko izreka sklepa z dne 19. 8. 2016 iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov in zaradi obstoja novih dejstev in dokazov. Tožniki so pooblaščenko dne 22. 9. 2016 obvestili, da pri tožbi ne bodo več vztrajali zaradi bistveno spremenjenih okoliščin. ... Glede na to, da sodišče tožnikov ni oprostilo plačila sodne takse v celoti, so se znašli v takšnem položaju, da stroškov postopka ne morejo plačati, kot tudi ne voditi pravde iz ... razlogov, saj ... Zato so bili prisiljeni tožbo umakniti še v preostalem delu, saj takse v višini 1.300,00 EUR ne zmorejo plačati. To pa predstavlja novo dejstvo, ki ga tožniki predhodno brez svoje krivde niso mogli izkazati. Sodišče je namreč sprejelo stališče, da pogojev za oprostitev plačila sodne takse ni, ker mesečni dohodek prve in druge tožeče stranke presega znesek minimalnega dohodka za ... EUR. Takšna obrazložitev pa je pomanjkljiva, saj ..., kar bi sodišče pri odločanju moralo upoštevati, kar pomeni, da se dohodek na družinskega člana zmanjša na cca. ..., ob upoštevanju kredita pa pod minimalni znesek za prvega tožnika in drugo tožnico. Tožniki se ne strinjajo s prakso sodišč, da se kreditne obveznosti pri ugotavljanju razpoložljivega dohodka ne upoštevajo, sploh pa v primeru, ko so ravno te razlog za samo tožbo. V primeru, kot je obravnavani, ko so bili tožniki najprej zaradi pritiska banke, da bo prodala njihovo nepremičnino, prisiljeni najeti nov kredit in poplačati obveznosti do toženke ter delno umakniti tožbo ter ko jih je posledično ... prisililo k umiku tožbe v celoti, tožniki menijo, da iz načela pravičnosti in načela pravne in socialne države izhaja, da ne bi smeli biti kaznovani s plačilom tretjine sodne takse. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodne takse v celoti ugodi.

Tožniki se pritožujejo zoper II. točko izreka sklepa z dne 28. 10. 2016 iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da odloči, da je toženka dolžna sama kriti svoje stroške odgovora na tožbo. Podrejeno predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo 168. člena ZPP, saj navedenega določila ni mogoče razlagati tako, da je še pred pravnomočnostjo sklepa o plačilu sodne takse in plačilom vsaj prvega obroka sodne takse dovoljeno šteti, da je tožba sploh vložena in jo vročiti nasprotni stranki v odgovor. Poleg tega je sodišče tudi napačno ugotovilo dejansko stanje, saj o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki so ga vložili tožniki, še ni bilo pravnomočno odločeno. Tožniki menijo, da je plačilo sodne takse za tožbo procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča. Zanesli so se na določbo 105a člena ZPP ter zaprosili za oprostitev, obročno plačilo in odlog plačila sodne takse. Tožniki imajo namreč v smislu dostopa do sodišča pravico, da še pred začetkom postopka ugotovijo, kakšna bo njihova taksna obveznost. Seveda že z vložitvijo tožbe tvegajo plačilo tretjine sodne takse, vendar se kljub temu lahko umaknejo, če presodijo, da je taksna obveznost zanje previsoka. Sodišče je tako s preuranjenim postopanjem v zadevi povzročilo nastanek stroškov z vložitvijo odgovora na tožbo, ki je bil nepotreben. Tožniki menijo, da je treba v primeru, ko sodna taksa ni plačana, šteti, da tožba sploh ni bila vložena. Sodišče prve stopnje je z napačno uporabo 168. člena ZPP tožnikom prekršilo pravico iz 23. člena Ustave RS in načelo ekonomičnosti postopka. Poleg tega vloženi odgovor na tožbo v skladu z določilom 155. člena ZPP ni predstavljal potrebnega izdatka.

4. Pritožba zoper sklep z 19. 8. 2016 je delno utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 28. 10. 2016 ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep z dne 19. 8. 2016

5. V skladu z določilom prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče stranko v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju družinski člani).

6. Dolžna sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje upoštevajoč umik primarnega in prvega podrednega zahtevka znaša, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, 1.937,00 EUR, in sicer za umaknjeni prvotno primarni zahtevek znaša 631,00 EUR, za umaknjeni prvotno prvi podrejeni zahtevek znaša 631,00 EUR, za prvotno drugi podredni zahtevek, ki je v času odločanja sodišča prve stopnje o oprostitvi plačila sodne takse predstavljal primarni zahtevek, znaša 675,00 EUR. Preostali tožbeni zahtevek (prej prvotno drugi podredni tožbeni zahtevek) so tožniki umaknili 23. 9. 2016, torej po izdaji izpodbijanega sklepa o delni oprostitvi plačila sodne takse z dne 19. 8. 2016, hkrati s pritožbo zoper izpodbijani sklep.

7. Okoliščina, da so tožniki na dan vložitve pritožbe 23. 9. 2016 umaknili tožbo še v preostalem delu, ne predstavlja dopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člen ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča tožniki s sklicevanjem na ... in na ravnanje sodišča prve stopnje (ki je tožnike z izpodbijano odločitvijo zgolj delno oprostilo plačila sodne takse, preostanek v višini 1.300,00 EUR pa jim je naložilo v plačilo v 12ih obrokih), razlogov, zaradi katerih bi bili primorani tožbo umakniti v celoti, glede na njihovo ugotovljeno premoženjsko in finančno stanje, niso izkazali, torej pogoj nekrivde za nastanek zatrjevanega novega dejstva niso izkazali (prvi odstavek 337. člena ZPP). Poleg tega pa tudi sicer navedeno dejstvo umika tožbe v preostalem delu ne predstavlja subjektivno novega dejstva, torej dejstva, nastalega do odločitve sodišča prve stopnje o oprostitvi plačila sodne takse, dne 19. 8. 2016. Predmet pritožbenih novot so namreč lahko zgolj subjektivno nova dejstva1, ne pa objektivne novote, to je dejstva, ki so nastala po koncu obravnave sodišča prve stopnje in dokazi, namenjeni dokazovanju takih dejstev, saj se pravnomočnost razteza samo na tisti sklop dejstev, ki jih je bilo še mogoče vključiti v procesno gradivo, to pa so dejstva, nastala do konca obravnave.

8. Pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje pri presoji razpoložljivega dohodka upoštevati kreditne obveznosti tožnikov, niso utemeljene.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ...

10. Glede na višino dolžne sodne takse v višini 1.937,00 EUR in višino mesečnih prejemkov, s katerimi razpolagajo tožniki, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da bi bila s plačilom celotnega zneska sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo tožniki. Vendar pa finančno stanje tožnikov po presoji pritožbenega sodišča utemeljuje oprostitev plačila sodne takse v večjem znesku, kot je to dovolilo sodišče prve stopnje (ki je z izpodbijanim sklepom tožnike oprostilo plačila sodne takse v višini 637,00 EUR), in sicer v znesku 1.137,00 EUR. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremenilo in odločilo, da so tožniki preostanek sodne takse v višini 800,00 EUR dolžni plačati v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih po 66,67 EUR mesečno (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo.

O pritožbi zoper sklep z dne 28. 10. 2016

11. Tožniki so s tožbo z dne 2. 2. 2016 zoper toženko uveljavljali primarni zahtevek in dva podrejena zahtevka. Svoj primarni in prvi podrejeni tožbeni zahtevek so umaknili 19. 5. 2016, to je po izdaji prvega sklepa o obročnem plačilu sodne takse P 231/2016 - II z dne 18. 4. 2016, ki je bil s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1687/2016 z dne 27. 6. 2016 razveljavljen. Dne 23. 9. 2016 so umaknili še preostali tožbeni zahtevek, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 28. 10. 2016 ustavilo postopek.

12. Toženki je bila tožba v odgovor vročena 22. 4. 2016, torej še preden so tožniki 19. 5. 2016 umaknili primarni in prvi podrejeni tožbeni zahtevek. Ni utemeljena navedba pritožbe, da pogoji za vročitev tožbe v odgovor niso bili podani. Drži, kot navaja pritožba, da je v skladu z določilom 8. člena ZST-1 plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen zakon. ZPP v 105a členu določa, da mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa, hkrati pa tretji odstavek navedenega člena določa, da se šteje vloga za umaknjeno, če sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ker so bili v času vročanja tožbe v odgovor, izpolnjeni pogoji za obročno plačilo sodne takse (izdan je bil namreč sklep o obročnem plačilu sodne takse), ni utemeljeno stališče pritožbe, da pogoji za vročanje tožbe v odgovor niso bili izpolnjeni. Prav tako ne drži argument pritožbe, da stroški odgovora na pritožbo ne predstavljajo potrebnega izdatka po 155. členu ZPP, saj je sankcija za nevložitev odgovora na tožbo, zamudna sodba (318. člen ZPP).

13. Pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje, ker sodna taksa za tožbo ni bila plačana, šteti, da tožba sploh ni bila vložena, ni utemeljena, saj tretji odstavek 105a člena ZPP, kot že rečeno, določa, da se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa za vlogo ni plačana, a hkrati niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, kar pa je bilo v obravnavanem primeru podano. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bila tožnikom z vročanjem tožbe v odgovor toženki prekršena pravica do sodnega varstva, kot tudi ne drži očitek o zmotni uporabi določila 168. člena ZPP.

14. Ker tožniki tožbe niso umaknili po izpolnitvi zahtevka s strani toženke, so na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP dolžni toženki povrniti stroške odgovora na pritožbo, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje.

15. Ker pritožbeni razlogi zoper sklep z dne 28. 10. 2016 niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdilo (2. točka 365. člen ZPP).

1 J. Zobec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Založba GV, 2009, stran 228