Jedro

Pri vprašanju, kdaj se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ne gre (le) za vprašanje, koliko časa mine od izpolnitve zahtevka do umika tožbe, ampak je bistveno, da vmes ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki III izreka spremeni, tako da pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati stroške pritožbe v višini 166,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica tožbo umaknila (točka I izreka), postopek je ustavilo (točka II izreka) in tožnici naložilo, da za toženko na račun sodišča plača stroške postopka v višini 186,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku petnajstdnevnega izpolnitvenega roka do plačila (točka III izreka).

2.Zoper odločitev o stroških postopka (točka III izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Uveljavlja bistveno kršitev zaradi neobrazloženosti sklepa in kršitev 22. člena Ustave RS. Opozarja, da toženka pred sodiščem prve stopnje ni prerekala, da je izjavo o soglasju k vračilu preveč izplačanega regresa za letni dopust prejela in da je tožnica od nje 6. 5. 2024 zahtevala plačilo. Toženka je zahtevek izpolnila po vloženi tožbi. Tudi če bi šteli, da ga je s tem smiselno pripoznala, ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da toženka ni dala povoda za tožbo. Predlog za pobot, v katerega je uveljavljala neobstoječo terjatev, je toženka podala po vloženi tožbi. Podaja predloga za pobot ne pomeni, da sta se stranki dogovarjali za izpolnitev. Terjatev tožnice je zapadla, kar s strani toženke ni bilo sporno, vračilo bi morala izvesti po prenehanju delovnega razmerja, kar je bilo 21. 5. 2024. Tožnica je, ko je bila obveščena o vračilu, tožbo umaknila, nobeno procesno dejanje ni bilo opravljeno v vmesnem času. Šteje se, da je tožbo umaknila takoj. Takšno je stališče sodne prakse (sklepi VSL I Cpg 1091/2015 z dne 11. 8. 2015, I Cpg 1577/2013 z dne 10. 12. 2013, I Cp 137/2016 z dne 26. 2. 2016). Toženka je zahtevek izpolnila, ko je tožbo prejela, kar je prav tako bistveno (sklep VSL I Cp 762/2032). Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je izpodbijano stroškovno odločitev, ki sicer ni pravilna, podrobno obrazložilo. V tožničine ustavne pravice ni poseglo, kot neutemeljeno navaja v pritožbi.

5.V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje citiralo določbo prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki posebej za primer umika tožbe po izpolnitvi zahtevka ureja pravico do povračila stroškov. Določa, da tožeča stranka toženi stranki ni dolžna povrniti stroškov, če tožbo umakne takoj po izpolnitvi zahtevka. V tem sporu je toženka zahtevek izpolnila (plačala vtoževano terjatev) dne 3. 9. 2024, tožnica je tožbo umaknila 3. 10. 2024. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da do umika tožbe ni prišlo takoj po izpolnitvi zahtevka. Pri vprašanju, kdaj se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila

takoj

, ne gre (le) za vprašanje, koliko časa mine od izpolnitve zahtevka do umika tožbe, ampak je bistveno, da vmes ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje,

kar velja za ta spor. Tako je treba šteti, da je do umika tožbe prišlo takoj, ko je toženka izpolnila zahtevek. Navedeno bi narekovalo odločitev, da ji tožnica ni dolžna povrniti stroškov.

6.Sodišče prve stopnje je drugačno, materialnopravno zmotno odločitev, da je toženka upravičena do povračila stroškov, sprejelo na podlagi 157. člena ZPP, pri čemer je izpolnitev zahtevka štelo za (vsebinsko) pripoznavo zahtevka. Navedeni člen ZPP določa, da mora tožeča stranka povrniti stroške toženi stranki, če ta ni dala povoda za tožbo in je pripoznala zahtevek najkasneje na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Tožnica v pritožbi utemeljeno graja presojo, da toženka povoda za tožbo ni dala. V zvezi s tem pravilno opozarja, da dejstvo, da je toženki vročila izjavo o soglasju k vračilu preveč izplačanega regresa za letni dopust, pred sodiščem prve stopnje ni bilo prerekano, torej sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti, da je dejstvo vročitve ostalo nedokazano (neizkazano).

7.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica obvestilo s podatki za nakazilo z namenom vračila sorazmernega dela regresa toženki vročila 17. 6. 2024. Zmotno je kot bistveno štelo, da v tem obvestilu ni izrecno določila roka za izpolnitev obveznosti, ki je že zapadla, in zmotno ovrednotilo pomen toženkinega predloga za pobot terjatev, ki je bil podan že po vložitvi tožbe. Tako ni šteti, da bi se stranki o plačilu terjatve, ki jo je tožnica uveljavljala s tožbo, dogovarjali oziroma da bi toženka ne podala povoda za tožbo. Toženka je vtoževano terjatev plačala po prejemu tožbe. Da bi šteli, da ni podala povoda za tožbo, bi morala že v času pred njeno vložitvijo privoliti v izpolnitveno ravnanje, česar ni storila.

7.Tožnica je na podlagi njenega ravnanja pred pravdo utemeljeno sklepala, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija.

8.Glede na vse navedeno je upoštevaje prvi odstavek 158. člena ZPP (ne 157. člena ZPP) pravilna odločitev, da tako tožnica, ki je povračilo stroškov pred sodiščem prve stopnje zahtevala nedoločno (ni jih priglasila; prvi odstavek 163. člena ZPP), kot toženka sami krijeta vsaka svoje stroške. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnice ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani del sklepa ustrezno spremenilo, kot je razvidno iz izreka.

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka je dolžna tožnici, ki je s pritožbo uspela, povrniti za pravdo potrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP) stroške, in sicer upoštevaje Odvetniško tarifo (OT) za sestavo pritožbe nagrado v višini 200 točk, kar skupaj z materialnimi stroški, davkom na dodano vrednost in plačano sodno takso za pritožbo, kar vse je tožnica priglasila, znaša 166,61 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot jih je zahtevala.

-------------------------------

1V pritožbi citirani sklepi, enako sklepi VDSS Pdp 3/2020 z dne 23. 1. 2020, Pdp 197/2019 z dne 17. 10. 2019, Pdp 105/2019 z dne 12. 9. 2019.

2Sklep VSK I Cp 663/2023 z dne 29. 12. 2023.

3Sklep VDSS Pdp 634/2022 z dne 3. 11. 2022.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 157, 158, 158/1, 163, 163/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.