Jedro

Tožena stranka je po ugotovitvi, da tožnica ni dala svojega soglasja za mediacijo, čeprav je to soglasje dala nasprotna stranka v postopku in to dejstvo med strankama ni sporno, pravilno ugotovila, da tožnica ni izpolnila pogoja iz prvega v zvezi z četrtim odstavkom 28. člena ZBPP. Glede na navedeno so neutemeljeni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na razloge za zavrnitev soglasja za mediacijo, ker na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja prosilke A.A. (tožnice v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju, št. IV P 392/2013, kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi navaja, da je prosilka vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč zaradi pravdnega postopka Okrožnega sodišča v Celju, št. IV P 392/2013 v obliki pravnega svetovanja in zastopanja ter oprostitve stroškov postopka in predlagala, da se ji dodeli odvetnik B.B. Po uradni dolžnosti je bil pridobljen pravdni spis Okrožnega sodišča v Celju s to številko. Po določbi četrtega odstavka 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), je prosilec za brezplačno pravno pomoč dolžan dati soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije sodelovati. Če ne izpolni pogoja iz tega odstavka, mu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali (peti odstavek 28. člena ZBPP). Iz zgoraj navedenega pravdnega spisa je razvidno, da je sodišče v tej pravdni zadevi povabilo stranke k postopku mediacije. Tožnik je v pravdi dal soglasje k začetku postopka mediacije. Prosilki je bilo prav tako poslano soglasje k začetku postopka mediacije, vendar pa ta ni sporočila svojega soglasja za mediacijo, zato se ta ni izvedla. Prosilka ni izpolnila pogoja, katerega določa četrti odstavek 28. člena ZBPP, zato je tožena stranka prošnjo prosilke zavrnila kot neutemeljeno. V nadaljevanju tožena stranka ni presojala, ali prosilka izpolnjuje še subjektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki mora biti kumulativno izpolnjen.

2. Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da soglasja za mediacijo ni podala, ker je tožnik C.C. postavil nemogoče pogoje, s katerimi se ne more strinjati glede znižanja preživnine za skupnega mld. otroka D.D. Izključuje vsako možnost za znižanje preživnine. Že v preteklosti s tožnikom ni bilo možno rešiti sporov, niti v sodnih postopkih, niti v mediacijskih postopkih, katerih se je redno udeleževala. V nadaljevanju navaja primere iz preteklosti, ki so vplivali na to, da je sedaj zavrnila mediacijo. V nadaljevanju tožnica še navaja svoje slabo finančno stanje, kar je posledica odločitve delodajalca, da jo postavi na čakalno listo.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

6. Predmet sodne presoje v spornem primeru je odločitev tožene stranke, s katero je ta zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zavrnitev je po presoji sodišča tožena stranka pravilno oprla na določbe 28. člena ZBPP. V navedenem členu je med drugim določeno, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč dolžan dati soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije sodelovati (četrti odstavek 28. člena). Če prosilec ne izpolni tega pogoja, mu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali (peti odstavek 28. člena ZBPP). Prosilec v tej zadevi tudi ne more več zaprositi za brezplačno pravno pomoč, razen če dokaže, da okoliščine za opustitev potrebnih dejanj niso bile na njegovi strani (šesti odstavek 28. člena ZBPP).

7. Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb in glede na podatke v spisu, je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna. Tožena stranka je po ugotovitvi, da tožnica ni dala svojega soglasja za mediacijo, čeprav je to soglasje dala nasprotna stranka v postopku in to dejstvo med strankama ni sporno (spis Okrožnega sodišča v Celju IV P 392/2013) pravilno ugotovila, da tožnica ni izpolnila pogoja iz prvega, v zvezi z četrtim odstavkom 28. člena ZBPP. Glede na navedeno so neutemeljeni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na razloge za zavrnitev soglasja za mediacijo, ker na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Ob ugotovitvi, da prosilka soglasja za mediacijo ne da, čeprav da to soglasje nasprotna stranka, in glede na vsebino določb 28. člena ZBPP, tako niso pomembni razlogi, zaradi katerih je prosilka odklonila sodelovanje v postopku mediacije.

8. Sodišče je ugotovilo, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo kot neutemeljena.