Jedro

Izdaja inšpekcijske odločbe ni vezana na rok od začetka gradnje, zato odločba ni nezakonita, če so inšpekcijski organi za dejansko stanje vedeli že več let oziroma so odločbo izdali po večih letih od postavitve objekta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Iz upravnih spisov izhaja, da je urbanistični inšpektor urbanistične inšpekcije medobčinskega inšpektorata občin z odločbo z dne 5.9.1992 tožnikoma - kot investitorjema - naložil, da morata v roku enega dne po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo počitniške hiše v tlorisni izmeri 8 x 7,65 m, ki jo gradita na zemljišču parc. št. 14/4 v nasprotju s pogoji določenimi v lokacijskem dovoljenju z dne 14.10.1981, dokler si ne pridobita spremenjenega lokacijskega dovoljenja, ki ga morata zaprositi v roku enega meseca. V obrazložitvi se navaja, da bi smela graditi počitniško hišo tlorisnih dimenzij 8 x 8 m, dejansko pa gradita do druge AB plošče 8 x 7,65 m, v nadstropju pa je tlorisni gabarit na severni strani objekta povečan za 2,5 x 8 m, razen tega pa je objekt pomaknjen v levo od določene osi gradnje. V odločbi se ugotavlja, da tega neskladja z lokacijskim dovoljenjem ni mogoče odpraviti. Tožnika sta se zoper to odločbo pritožila, v pritožbi sta predvsem opisovala koliko inšpektorjev in raznih komisij je objekt že videlo in da ni imel nihče pripomb zoper prizidek. Zatrjevala sta tudi, da objekt stoji tako kot je bilo leta 1980 zakoličeno. Tožena stranka je z odločbo z dne 28.12.1992 pritožbo zavrnila. V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da je bila odločba izdana na podlagi 2. in 3. odstavka 75. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in da iz spisnih podatkov izhaja, da tožnika dela izvajata v nasprotju s pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju. Razlogi, ki so tožnika privedli do izgradnje prizidka, za rešitev pritožbe niso pravno pomembni, pa če so še tako umestni in če tudi dosedaj nobena komisija ni imela pripomb na prizidek. Pravno pomembna je le ugotovitev, da je gradnja v nasprotju s pogoji izdanega lokacijskega dovoljenja, kar v danem primeru je tako glede dimenzij objekta, kot glede lege objekta in smeri slemena, ki je namesto pravokotno na teren, smer sever - jug, izvedeno vzporedno s terenom, smer vzhod - zahod. Tako izvedena dela se ne dajo vskladiti s pogoji lokacijskega dovoljenja, zato je odločitev prvostopnega organa pravilna. Res je sicer, da je po gradbenem projektu, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, sleme predvideno vzporedno s smerjo plastnic terena in ne pravokotno na to smer. Vendar organi inšpekcije ne preverjajo skladnosti gradnje z gradbenim dovoljenjem temveč z lokacijskim dovoljenjem. V danem primeru pa projekt ni bil izdelan v skladu z lokacijskim dovoljenjem. Dalje tožena stranka pojasnjuje zakaj se pri inšpekcijskem postopku uporablja zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in ne zakon o urbanističnem planiranju.

Tožnika sta 11.2.1993 zoper gornjo odločbo vložila tožbo, v kateri zlasti podrobno opisujeta potek postopka od leta 1981, pri tem opisujeta tudi mnoge dogodke, za katere menita, da so povezani oziroma da so vplivali na vodenje upravnega postopka v zvezi z njuno gradnjo, ki pa seveda pravno niso pomembni za odločanje. Menita, da gre za zlorabo položaja, ker se po 12-ih letih obravnava njun prizidek k objektu, ki naj bi bil zgrajen zaradi varnosti, in h kateremu dosedaj ni bilo pripomb. Prizidek se niti ne vidi, ker da je v celoti vkopan v zemljo. Menita, da je zaradi poteka časa vsak pregon s strani inšpekcije nezakonit, še zlasti, ker se inšpekcija poslužuje zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor iz leta 1984, ne pa predpisov iz leta 1981, ko je bil prizidek zgrajen. Trdita, da sta gradila po lokacijskem dovoljenju z dne 14.10.1981. Ob izkopu gradbene jame se je porušila zemlja s sosednje parcele, zato sta postavila podporni zid, ki je bil hkrati zadnja stena objekta. Dalje med ostalim navajata, da jima nobeden od organov do sedaj ni dokazal, v čem bi naj bila gradnja v nasprotju s pogoji lokacijskega dovoljenja, čeprav sta to že mnogokrat zaprosila. Menita, da objekt ni v nasprotju niti z lokacijsko dokumentacijo, niti z lokacijskim dovoljenjem, sploh kar se tiče tlorisnih dimenzij. V skladu z lokacijsko dokumentacijo je tudi barva strehe, naklon strehe in izkoriščenost podstrešja. Nobena komisija, ki je bila na kraju samem, ni imela pripomb na izgradnjo prizidka, ki je bil postavljen že leta 1981 zaradi zaustavitve plazu iz sosednje parcele. S tem prizidkom po njunem mnenju ni nobenega večjega posega v objekt proti predpisom, saj so gabariti objekta ostali nespremenjeni, prav tako pa tudi izgled objekta. Trdita, da v lokacijski dokumentaciji nikjer ne piše, kako mora objekt stati, rečeno je, da mora biti sleme pravokotno na teren, nikjer pa ne piše, ali je to smer sever - jug ali smer vzhod - zahod. Tožnika predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo v celoti odpravi.

Tožena stranka je 29.3.1993 dostavila upravne spise in odgovorila na tožbo, da vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov izpodbijane odločbe ter predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 85. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90 in 18/93 - ZUN) se lokacijski postopki, ki temeljijo na zazidalnih načrtih in urbanističnih redih v skladu z 82. členom zakona vodijo po določbah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78 - ZUPl), inšpekcijski postopki, ki so bili pričeti pred uveljavitvijo tega zakona pa se dokončajo po določbah zakona o urbanističnem planiranju. V obravnavanem primeru se je inšpekcijski postopek začel po uveljavitvi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ta zakon velja od 22.6.1984, zato se mora voditi po tem zakonu. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pa v 75. členu določa, da če se gradbena dela in drugi posegi izvajajo v nasprotju s pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se izvedena dela uskladijo s pogoji lokacijskega dovoljenja. Če se dela ne dajo uskladiti, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega lokacijskega dovoljenja, investitor mora za spremembo lokacijskega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izdanem ukrepu urbanistične inšpekcije. V nadaljevanju ta člen določa sankcije, če investitor nadaljuje dela kljub izdanemu ukrepu.

V odločbi o lokacijskem dovoljenju je med drugim določeno, da počitniška hišica mora biti na parceli situirana tako, kot je določeno v lokacijski dokumentaciji, v zakoličevalni situaciji v M1:500, objekt št. 3 in v skladu z zazidalno sitaucijo. Na parceli je možno locirati počitniško hišico tlorisnih dimenzij 8 x 8 m kot enoetažni objekt z izkoriščenim podstrešjem in naklonom strešin 50 stopinj. Kritina strehe je temno sivi etermit, lahko pa je tudi temnordeča ali temnorjava. Smer slemena je pravokotna na teren. V zapisniku z dne 5.9.1992, napravljenem na kraju samem, pa se ugotavlja, da je v nadstropju tlorisni gabarit objekta na severni strani povečan za 2,5 x 8 m (prizidek) ter da je objekt na spodnjem koncu pomaknjen v levo in tako odmaknjen od določene osi. Ta zapisnik sta podpisala tudi tožnika. Odmik objekta v levo izhaja tudi iz primerjave zakoličbene situacije in situacijskega načrta z dne 3.12.1987. Glede na navedeno sodišče nima razloga dvomiti v pravilnost ugotovitev izpodbijane odločbe, da tožnika objekta ne gradita v skladu z lokacijskim dovoljenjem. Izpodbijana odločba tudi ugotavlja, da sta tožnika sleme postavila v neskladju z lokacijskim dovoljenjem, namesto v smeri sever - jug, je sleme postavljeno v smeri vzhod - zahod. Vendar pa to ni razlog za izdajo izpodbijane odločbe.

Upoštevajoč navedene zakonske določbe in ugotovljeno dejansko stanje sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba zakonita, tožba pa neutemeljena. Vse ostale tožbene navedbe pravno niso odločujoče za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe. Izdaja inšpekcijske odločbe ni vezana na rok od začetka gradnje, zato odločba ni nezakonita, če so inšpekcijski organi za dejansko stanje vedeli že več let, oziroma odločbo izdali po večih letih od postavitve objekta. Zakon ne določa, da bi bilo stanje sanirano - legalizirano, če je inšpekcijski organ zaznal ali bi lahko ugotovil, da je v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem, pa ni takoj ukrepal. Ob obrazloženem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.