Jedro

V predmetnih zadevah je torej že bila sprejeta zavrnilna odločitev, dejansko stanje in pravna podlaga pa se tudi z novima prošnjama za dodelitev brezplačne pravne pomoči nista spremenila. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč postopal pravilno, ko je novi tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči – na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP, zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. S sklepom št. Bpp 327/2016 z dne 5. 12. 2016 je organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč v pravdni zadevi Pd 723/2010 s sklicevanjem na 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Organ za brezplačno pravno pomoč pojasnjuje, da je bilo v enakovrstni tožnikovi zadevi, to je zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, že večkrat odločeno pred Delovnim sodiščem v Mariboru, kjer sta bili vloženi dve tožbi pod opr. št. Pd 719/2010 in Pd 723/2010, ki sta pravnomočno zaključeni. Organ za brezplačno pravno pomoč je že večkrat odločal o prošnjah za brezplačno pravno pomoč za ti dve zadevi, ko je tožnikovo prošnjo zavrnil oziroma, ker je bilo o isti zadevi že večkrat odločeno, zavrgel, in pri tem navaja odločitve št.: Bpp 338/2013 z dne 4. 11. 2013, Bpp 35/2014 z dne 4. 2. 2014, Bpp 54/2015 z dne 19. 2. 2015, Bpp 150/2015 z dne 16. 6. 2015 in Bpp 356/2015 z dne 15. 12. 2015. Ker je bilo o tovrstni zadevi že večkrat odločeno, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo zavrgel. 2. Iz enakih razlogov in s sklicevanjem na iste odločbe pa je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP s sklepom št. Bpp 332/2016 z dne 8. 12. 2016 zavrgel tudi tožnikovo prošnjo vloženo dne 7. 12. 2016. 3. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu dne 10. 10. 2016, torej pred v uvodu navedenima izpodbijanima sklepoma. V tej nepopolni vlogi navaja, da želi odvetnika za zastopanje, ker pa je bila njegova tožba nepopolna, ga je sodišče pozvalo, da jo dopolni. V dopolnitvi je tožnik kot izpodbijana akta navedel sklepa Bpp 332/2016 in Bpp 327/2016, glede na zgoraj navedeno pa je sodišče tožbo štelo kot pravočasno. Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločitvijo ne strinja, saj so posledice odločitve takšne, da mu povzročajo škodo, ki mu nastaja zaradi odklanjanja pravice do brezplačne pravne pomoči. Finančno stanje mu ne dopušča, da bi si sam plačal odvetnika, zato potrebuje brezplačno pravno pomoč. Predlaga, da sodišče izpodbijana sklepa spremeni tako, da mu dodeli brezplačno pravno pomoč.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnikovi prošnji za brezplačno pravno pomoč zavrgel iz razloga, ker je bilo v zadevi že pravnomočno odločeno in izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek pa se od takrat nista spremenila.

7. Če ZBPP ne določa drugače, pristojni organ v postopku, v katerem odloča o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Ta pa v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ zavrže zahtevo stranke, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno in je bila izdana zavrnila odločba, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se nista spremenila.

8. Po presoji sodišča so bila navedena določila v predmetnih zadevah pravilno uporabljena. O utemeljenosti tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zadevo pred Delovnim sodiščem v Mariboru št. Pd 723/2010 je organ za brezplačno pravno pomoč že odločal in tožnikovo vlogo zavrnil. Pri tem je ugotovil, da je zadeva Pd 723/2010 že pravnomočno zaključena, zato niso podani objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jih določa 24. člen ZBPP. Nadaljnje tožnikove vloge je na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP zavrgel. 9. V predmetnih zadevah je torej že bila sprejeta zavrnilna odločitev, dejansko stanje in pravna podlaga pa se tudi z novima prošnjama za dodelitev brezplačne pravne pomoči nista spremenila. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč postopal pravilno, ko je novi tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči – na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP, zavrgel. 10. Po obrazloženem sta izpodbijana akta tudi po presoji sodišča pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).