Jedro

V sodni praksi izreki (akcesornih) stroškovnih odločitev praviloma ne vsebujejo zavrnilnega dela; kar velja tako za odločitve sodišča po višini (kadar nekatere od priglašenih stroškov zavrne) kot za odločitve po temelju (torej o tem, katera stranka je dolžna nasprotni povrniti pravdne stroške). V odločitvi o tem, da mora ena stranka nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, je (a contrario) vsebovana odločitev, da svoje stroške krije sama.

Pravilo iz prvega odstavka 158. člena ZPP temelji na domnevi o konkludentno izraženem toženčevem priznanju vtoževane terjatve.

O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožnik na podlagi toženkinega ravnanja pred pravdo (ne torej že na podlagi življenjske situacije, ki utemeljuje tožbeni zahtevek) sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.

Do umika tožbe je prišlo pred njeno vročitvijo toženkama, torej preden sta za tožbo sploh zvedeli. V času do litispendence (praviloma niti še) ni mogoče govoriti o izpolnitvi tožbenega zahtevka in o konkludentno izraženem toženčevem priznanju vtoževane terjatve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe 13. 10. 2021 ustavilo postopek zaradi motenja posesti. Z izpodbijanim sklepom pa je tožnici naložilo, da mora prvi toženki v 15 dneh povrniti 37,33 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Smiselno predlaga spremembo ali razveljavitev sklepa. Pravno odločilni pritožbeni razlogi (1. odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) bodo predstavljeni v nadaljevanju obrazložitve ob hkratnem odgovoru nanje.

3. Prva toženka v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V sodni praksi izreki (akcesornih) stroškovnih odločitev praviloma ne vsebujejo zavrnilnega dela1; kar velja tako za odločitve sodišča po višini (kadar nekatere od priglašenih stroškov zavrne) kot za odločitve po temelju (torej o tem, katera stranka je dolžna nasprotni povrniti pravdne stroške). V odločitvi o tem, da mora ena stranka nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, je (a contrario) vsebovana odločitev, da svoje stroške krije sama. Pritožbena navedba, da sodišče o tožničini zahtevi za povrnitev stroškov ni odločilo, torej ni utemeljena. V izpodbijani odločitvi je vsebovana odločitev, da svoje stroške krije sama oziroma, da jih toženki nista dolžni povrniti.

6. Razlogi sodišča prve stopnje so jasni in popolni ter si ne nasprotujejo. Njihov obseg je več kot primeren temu, da gre za akcesorno odločitev, ki naj bo hitra in ekonomična.2

7. Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (1. odstavek 158. člena ZPP). Pravilo temelji na domnevi o konkludentno izraženem toženčevem priznanju vtoževane terjatve.3 Kadar tožnik umakne tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek, mora toženec plačati pravdne stroške, če ne gre za izjemen primer, ko ni dal povoda za tožbo (157. člen ZPP) in zato tožba ni bila potrebna. O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožnik na podlagi toženkinega ravnanja pred pravdo (ne torej že na podlagi življenjske situacije, ki utemeljuje tožbeni zahtevek) sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.4

8. V obravnavani zadevi je, najprej, odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, ki ji pritožnica ne nasprotuje, da je prišlo do umika tožbe pred njeno vročitvijo toženkama, torej preden sta za tožbo sploh zvedeli. V času do litispendence (praviloma niti še) ni mogoče govoriti o izpolnitvi tožbenega zahtevka5 in o konkludentno izraženem toženčevem priznanju vtoževane terjatve. Tudi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je tožnica na toženki z zahtevo za odstranitev kovinske konstrukcije (očitanega motilnega ravnanja) obrnila šele po vložitvi tožbe, pritožnica ne nasprotuje. Razen tega, da sta toženki po prepričanju tožnice motili njeno posest, ta (v zahtevi za povrnitev stroškov niti v pritožbi) ne navede nobene okoliščine, zaradi katere bi pred vložitvijo tožbe lahko sklepala, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija. Okoliščini, da je bil zahtevek izpolnjen, preden sta toženki izvedeli za sodno intervencijo in (kmalu) po tistem, ko sta prejeli tožničin poziv, kažeta prav nasprotno. Utemeljujeta torej sklep sodišča prve stopnje, da tožničina sodna intervencija ni bila potrebna. Posledično to velja za (vse, tudi pritožbene) stroške, ki so ji s tožbo nastali. Velja torej, da niso bili potrebni.

9. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je toženkama vročilo zahtevo tožnice za povrnitev stroškov, je bilo pravilno. V sodni praksi sicer ni enotnega stališča o tem vprašanju, vsekakor pa se ima tožena stranka do zahteve za povrnitev stroškov pravico izjaviti. Če ji sodišče zahteve ne bi vročilo pred izdajo sklepa6, bi bilo ugotavljanje dejstev preneseno v pritožbeni postopek. Stroški vloge, v kateri se toženec izjavi do zahteve za povrnitev stroškov v smislu drugega dela 1. odstavka 158. člena ZPP, torej niso nepotrebni.

10. Res je, da tožeči stranki noben predpis ne nalaga, da mora nasprotno stranko pred vložitvijo tožbe pozvati k izvensodni rešitvi zadeve. Tožbo je dopustno vložiti tudi pred vsakim poskusom mirne rešitve. Ali pa bodo stroški takšne tožbe potrebni (tudi v smislu 155. člena ZPP) in ali bo nasprotna stranka dolžna povrniti stroške, je vprašanje, na katerega sodna praksa odgovarja s smernicami, predstavljenimi v 7. točki obrazložitve zgoraj.7

11. Nazadnje mora višje sodišče odgovoriti še na pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje tožnici ni vročilo odgovora toženke na zahtevo za povrnitev stroškov.8 Gre za poskus uveljavljanja bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (prim. 2. odstavek 350. člena ZPP). To od pritožnice terja, da kršitev konkretno in jasno obrazloži. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu določno predstavilo dejanske navedbe prve toženke9 (gre predvsem za navedbe, da za tožbo ni vedela in navedbe o tem, kdaj je prejela poziv tožnice), pritožnica pa jim v pritožbi ne nasprotuje. Nasprotno, pritrjuje jim. Kako je bilo poseženo v njeno pravico do izjave in kaj bi (o stroških postopka, torej o akcesorni terjatvi v zadevi zaradi motenja posesti, ki se je končala z umikom tožbe nekaj dni po njeni vložitvi in pred vročitvijo toženkama) želela izjaviti, v pritožbi ne pojasni.

12. Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

13. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije stroške pritožbenega postopka. To velja tudi za stroške odgovora na pritožbo, ki jih glede na vse (že predstavljene) okoliščine primera ni mogoče šteti za potrebne v smislu 155. člena ZPP.

1 Prim. odločbe VSL I Cp 1681/2013, II Cp 131/2016, I Cp 19/2019, II Cp 1626/2019 in III Ip 1935/2019. 2 Več o tem: Vlaj, J., Pogled sodnika na odločbe o stroških pravdnega postopka, Pravosodni bilten, 2001/3, stran 173 in Vlaj, J., Stroški postopka, Pravosodni bilten, 2008/2, stran 7. 3 Gre za zakonsko izjemo, ki jo je treba ozko tolmačiti. Prim. sodba VSL I Cp 1105/2021. 4 Prim. sklepi VSL I Cp 3139/2015, I Cp 1999/2016, II Cp 2637/2017, II Cp 640/2021, I Cpg 552/2021 in drugi. 5 Sodišče prve stopnje sicer ni zavzelo splošnega stališča, da „stroškovna posledica toženim strankam lahko nastane le v primeru vročitve tožbe, saj šele takrat lahko pride do izpolnitve zahtevka“, kot si razloge izpodbijanega sklepa razlaga pritožnica. 6 Kar samo po sebi ne bi pomenilo (neodpravljive) kršitve določb postopka in le to je domet stališča v zadevi VSL I Cpg 552/2021, ki jo izpostavlja pritožnica. 7 Vselej ob upoštevanju vseh okoliščin primera; prim. sklep VSL II Cp 2637/2017. 8 Ne gre za situacijo, ki bi bila v bistvenem drugačna od tiste, ki jo je obravnavalo VSL v sklepu I Cpg 552/2021, na katerega se (sicer v kontekstu, ki ji vsebinsko ustreza) sklicuje pritožnica. 9 6. točka obrazložitve sklepa.