25. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. in mladoletnega B. B. iz Z., ki ga zastopa A. A. iz Ž., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. in mladoletnega B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 133/2005 z dne 2. 6. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cp 38/2004 z dne 21. 10. 2004 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 2600/2003 – IV z dne 24. 5. 2004 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 2600/2003 – IV z dne 17. 9. 2003 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdi za razvezo zakonske zveze je sodišče prve stopnje odločilo, da se mladoletna hči in sin (sedaj drugi pritožnik) zaupata v vzgojo in varstvo materi, očetu (prvemu pritožniku) pa je naložilo plačevanje preživnine. Določilo je tudi obseg in način izvrševanja osebnih stikov med otrokoma in očetom. Zoper prvostopenjsko sodbo je prvi pritožnik vložil pritožbo. Višje sodišče je njegovo pritožbo v delu, ki se nanaša na odločitev o vzgoji in varstvu mladoletnih otrok, zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje; glede odločitve o preživljanju in delno tudi glede odločitve o osebnih stikov pa je prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zoper pravnomočni del drugostopenjske sodbe je prvi pritožnik vložil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.

2.Pritožnika vlagata ustavno pritožbo zoper odločitev o varstvu in vzgoji mladoletnih otrok. Zatrjujeta kršitve 22., 23., 53., 54. in 56. člena Ustave, prvega odstavka 3. člena v zvezi s 1. členom Konvencije o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – KOP) ter 2., 5., 6., 7., 8. in 10. člena Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (Uradni list RS, št. 86/99, MP, št. 26/99 – v nadaljevanju MEKUOP). Prvi pritožnik v ustavni pritožbi poudarja, da mladoletnemu sinu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o tem, pri katerem od staršev želi ostati po razvezi zakonske zveze. S tem, ko sta Višje in Vrhovno sodišče šteli, da je bila že z razgovorom pred Centrom za socialno delo izpolnjena obveznost iz 409. in 410. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP), naj bi bile očitno kršene otrokove pravice. Prvi pritožnik tudi opozarja, da bi obravnavani primer terjal postavitev kolizijskega skrbnika. Sodišču očita, da otroku v postopku ni določilo niti zastopnika, ki bi varoval njegove pravice in interese, niti zaupnika. Prvi pritožnik je prepričan, da bi sodišče moralo upoštevati pisno izjavo mladoletnega sina, da želi živeti pri očetu. Pri tem podrobno navaja, katere procesne pravice otrokom zagotavlja MEKUOP. Po mnenju prvega pritožnika je mladoletni sin neenakopravno obravnavan, ker hoče živeti z očetom. Prvi pritožnik poudarja, da pravica otroka, da v postopku pove svoje mnenje in da ga sodišče upošteva, izhaja iz 22. člena Ustave v zvezi s prvim odstavkom 56. člena Ustave ter iz 6. člena MEKUOP.

3.Prvi pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija tudi odločitev o izdaji začasne odredbe, s katero mu je sodišče naložilo izselitev iz skupnega stanovanja do pravnomočne rešitve pravdne zadeve. S to odločitvijo naj bi bil prvi pritožnik postavljen v "izrazito diskriminatoren lastniški položaj". Kršena naj bi bila njegova pravica do zasebne lastnine (33. člen v zvezi s 67. členom Ustave), saj naj bi mu bilo onemogočeno razpolaganje z njegovo lastnino. Prvi pritožnik meni, da je sodišče tudi o varstvu in vzgoji skupnih otrok odločilo prav na podlagi "začasne dejanske posesti skupnega stanovanja".

B.

4.Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes. Kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

5.Prvi pritožnik je v vlogi z dne 20. 10. 2005 navedel, da je dne 8. 9. 2005 na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo zaradi izdaje nove odločbe o varstvu in vzgoji otrok in hkrati predlagal izdajo začasne odredbe. To pomeni, da bodo sodišča v pravdnem postopku ponovno presojala vse okoliščine, relevantne za odločitev o vzgoji in varstvu mladoletnih otrok. Glede na nastalo situacijo se pritožnikov pravni položaj z morebitno ugodno odločitvijo Ustavnega sodišča ne bi izboljšal. Prvi pritožnik ima namreč odprt postopek, v katerem se bodo sodišča morala opredeliti tudi do vprašanj, na katera pritožnik opozarja v ustavni pritožbi (zlasti glede pravice otroka do izjave v postopku). Po izčrpanju vseh pravnih sredstev v okviru pravdnega postopka bo imel prvi pritožnik možnost vložiti tudi ustavno pritožbo.

6.Kot je razvidno iz listin, ki jih je predložil prvi pritožnik, pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani istočasno teče tudi izvršilni postopek zaradi izročitve otroka v vzgojo in varstvo materi. Zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. In 2005/01241 z dne 3. 10. 2005, s katerim je bila predlagana izvršba dovoljena, je prvi pritožnik vložil ugovor in predlog za odlog izvršbe. Pritožnik bo lahko tudi v tem postopku dosegel varstvo svojih pravic.

7.Glede na navedeno v obravnavanem primeru ni izkazan pravni interes za vložitev ustavne pritožbe, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

8.Tudi v delu, v katerem prvi pritožnik izpodbija odločitev o izdaji začasne odredbe, je treba ustavno pritožbo zavreči (2. točka izreka). Pritožnik namreč ni izkazal, da bi v zvezi s to odločitvijo izčrpal pravna sredstva, ki jih je imel na razpolago. Glede na to ni podana predpostavka iz prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), po kateri se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić