Jedro

Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da obveznost povrnitve stroškov nastane tudi v primeru sklenitve sodne ali izvensodne poravnave. Pogoj za povrnitev stroškov po tej določbi pa je pridobitev premoženja ali dohodka, pri čemer upravičenec do BPP v skladu z drugim odstavkom 48. člena ZBPP ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Krškem, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 188/2009 z dne 22. 6. 2011 se odpravi in se zadeva vrne temu organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek.

Toženka je dolžna povrniti tožnici stroške upravnega spora v višini 243,96 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožnica dolžna povrniti Republiki Sloveniji znesek 603,02 EUR, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnica na podlagi odločbe zgoraj navedenega organa za brezplačno pravno pomoč upravičena do brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave in vložitve tožbe za predodelitev mladoletnih otrok v varstvo, vzgojo in oskrbo in določitev preživnine, ter za pravno zastopanje pred sodiščem prve stopnje in oprostitev plačila stroškov postopka. Iz naslova brezplačne pravne pomoči so bili na podlagi sklepa št. Bpp 188/2009 z dne 13. 8. 2010 izplačani stroški odvetnika ..., ki je bil določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, v znesku 603,02 EUR.

Organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi listin v zadevi št. II P 146/2009 Okrožnega sodišča v Krškem, pred katerim je tekel spor med tožnico in ... kot tožencem zaradi predodelitve mld. otrok, določitve stikov in preživnine, ugotavlja, da je bila med strankama 12. 5. 2010 sklenjena sodna poravnava in da sta se stranki glede stroškov postopka dogovorili, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Organ za brezplačno pravno pomoč v sklepu navaja 46. člen in prvi odstavek 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, 50/04, 23/08 – v nadaljevanju ZBPP), izpodbijano odločitev pa je sprejel na podlagi stališča, da se je tožnica s poravnavo zavezala, da bo sama nosila svoje stroške postopka in je zato postala zavezanka za izpolnitev obveznosti plačila stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Tožnica v tožbi, vloženi v tem upravnem sporu, navaja, da je navedena odločitev napačna, ker je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, ker je bilo materialno pravo napačno uporabljeno in ker so bila posledično kršene določbe postopka. Meni, da 48. člen ZBPP določa dva pogoja, ki morata biti kumulativno izpolnjena, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan vrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, in sicer, da je upravičenec delno ali celoti uspel v postopku in da je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke. Trdi, da v njenem primeru ni bil izpolnjen noben izmed teh pogojev. Navaja, da v navedenem postopku ni ne delno ne v celoti uspela, temveč je sklenila sodno poravnavo, na podlagi katere ni pridobila premoženja oziroma dohodkov. V zvezi s tem pojasnjuje, da preživnina za mld. otroke, ki je bila s sodno poravnavo dogovorjena, ni njen dohodek, in ga mora porabiti namensko za preživljanje otrok. Sklicuje se tudi na drugi odstavek 48. člena ZBPP, po katerem upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če dobi preživnino, in na stališče iz sodbe Vrhovnega (pravilno Upravnega) sodišča št. II U 412/2010 z dne 22. 12. 2010, po katerem morata biti za vračilo stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči izpolnjena oba pogoja iz 48. člena ZBPP kumulativno.

Odločitev tožene stranke naj bi bila arbitrarna brez zakonske podlage. Z odločitvijo o vračilu stroškov naj bi bila neupravičeno kaznovana, ker je sklenila poravnavo, da bi čim prej zagotovila čim večje koristi otrok in čim nižje stroške postopka. V zvezi s tem navaja četrti odstavek 1. člena ZBPP, po katerem si mora upravičenec prizadevati sporno razmerje rešiti izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu. Navaja, da spora ni mogla rešiti izvensodno, saj je šlo za predodelitev mld. otrok, določitev stikov in preživnine, in da si je prizadevala za hitro rešitev spora tudi s popuščanjem.

Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi in priglaša stroške v višini 183,30 EUR kot nagrado za postopek, 20,00 EIR za materialne stroške in 20 % DDV, ker je pooblaščenec davčni zavezanec.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

K 1. točki izreka.

Tožba je utemeljena.

Po prvem odstavku 48. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, Republiki Sloveniji dolžan povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Po drugem odstavku 48. člena ZBPP upravičenec ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek 48. člena ZBPP).

Člen 46 ZBPP, na katerega se sklicuje 48. člen ZBPP, pa določa, da terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba, s katero sodišče razsodi o stroških, šteje za izvršilni naslov.

Republika Slovenija je torej na podlagi subrogacije - zakonite cesije upravičena terjati plačilo stroškov od nasprotnika upravičenca do brezplačne pravne pomoči v primeru, ko mu je sodišče z odločbo naložilo povrnitev stroškov postopka v korist upravičenca do brezplačne pravne pomoči. Zaradi dogovora med strankama, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, terjatev iz naslova stroškov postopka do nasprotne stranke ni nastala in zato, kot pravilno ugotavlja upravni organ, tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo po določbah 46. člena ZBPP. Vendar to še ne zadošča za sklep o nastanku tožničine obveznosti za povrnitev stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Tožničino mnenje, da ta obveznost nanjo ne more priti že zato, ker sklenitev poravnave ne pomeni, da je v sodnem postopku delno ali v celoti uspela, je zmotno. Prvi odstavek 48. člena ZBPP namreč določa, da obveznost povrnitve stroškov nastane tudi v primeru sklenitve sodne ali izvensodne poravnave. Razlaga določb ZBPP, za kakršno se zavzema tožnica, pa bi pomenila, da upravičenci do brezplačne pravne pomoči v primerih sklenitve poravnave nikoli ne bi bili dolžni povrniti stroškov postopka. Sodba Upravnega sodišča, ki jo tožnica v tožbi navaja, pa se ne nanaša na enak primer, saj ni šlo za odločanje o povrnitvi stroškov po sklenjeni poravnavi, temveč na primer, v katerem je bilo ugotovljeno, da sta tožnika v pravdnem postopku uspela.

Tožnica pa ima prav, ko opozarja na druge zakonsko določene pogoje. Ali je v primeru, kot je tožničin, upravičenec dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, je namreč odvisno od izpolnjevanja pogojev po 48. členu ZBPP. Te presoje pa organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Krškem ni opravil. Ni namreč upošteval pogojev za nastanek obveznosti upravičenca do brezplačne pravne pomoči, določenih v tem členu.

V obravnavanem primeru gre za stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči za pravdni postopek zaradi predodelitve mld. otrok, določitve stikov in določitve preživnine. Po tretjem odstavku 48. člena ZBPP pa se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči v nobenem primeru ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Pridobitve premoženja ali dohodka, ki je pogoj za povrnitev stroškov tudi po prvem odstavku 48. člena, pa organ za brezplačno pravno pomoč sploh ni ugotavljal in se do tega sploh ni opredelil niti ni upošteval, da upravičenec do brezplačne pravne pomoči po drugem odstavku 48. člena ZBPP ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino.

Glede na navedeno je bilo v obravnavani zadevi materialno pravo zmotno uporabljeno, zaradi česar je ostalo tudi dejansko stanje glede pridobitve premoženja nepopolno ugotovljeno. Zato je moralo sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani sklep odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom istega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani akt izdal v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti ugotovitveni postopek in ponovno odločiti o zadevi.

K 2. točki izreka.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, zato je tožnica na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Ker je priglasila stroške v višini 243,96 EUR (203,30 EUR z 20 % DDV, ker je pooblaščenec zavezanec za DDV), ji je sodišče odmerilo stroške postopka v tem znesku. O oprostitvi plačila sodnih taks sodišče ni posebej odločalo, ker se taksa v postopkih dodelitve brezplačne pravne pomoči po četrtem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah ne plača.