Jedro

Odpust obveznosti globoko posega v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do plačila terjatev. Zakonodajalec se je sicer odločil, da je poseg v to ustavno pravico upnikov z odpustom obveznosti dopusten, vendar pa je prav zato treba skrbno nadzorovati stečajnega dolžnika, ali izpolnjuje vse svoje obveznosti, sicer v skladu z določili ZFPPIPP odpust obveznosti ni dopusten.

Pri dolžnosti poročanja ne gre za nekaj, kar bi bilo nepomembno, temveč morajo biti ta poročila takšna, da upravitelju omogočajo učinkovit nadzor nad stečajnim dolžnikom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je sklep nerazumljiv. Ima dokazila, da je prošnje poslal, tudi podjetjem, ki so odgovorila, da njegove prošnje niso prejela. Vse, kar je prejel, je že predložil in ponovno prilaga. Poslal je več kot dve potrdili. Pri M. d.o.o. pa se še ni uspel zglasiti, zato bo potrdilo poslal naknadno. Upraviteljičine laži je zavrnil z dokazili, ki jih je pošiljal čisto vsak mesec. Opomin je poslala na mail, za katerega je vedela, da takrat do njega ni imel dostopa, ni ga pa poslala po pošti. Opomin je tudi poslala 4. aprila, čeprav je bil dogovor, da dokazila dostavi do 5. v mesecu. Gre le za gonjo upraviteljice proti njemu, ki se je začela, ko jo je vprašal o skrajšanju preizkusnega obdobja za socialno šibke primere, dosegle pa so ga celo osebe, mlajše od njega. Vprašal pa je zgolj zato, da bi čim prej normalno zaživel in si ustvaril družino. Ker je večina upnikov že poslala, da odstopajo od terjatev, se sprašuje, zakaj upraviteljica toliko vztraja pri stečajni masi. Regija, kjer živi, je dobila najhujši udarec v gospodarski krizi, drugje pa zaposlitve ne more iskati, saj ni lastnik avtomobila. Do zdaj ni prejel še nobene razlage sodišča, njegove pritožbe pa se zavračajo, kljub dokazilom. Res pa ni prej poslal celotnih e-mailov, temveč le začetek, zdaj pa pošilja dokazila, iz katerih je iz nadaljnjega besedila jasno vidno, da je pošiljal prošnje za zaposlitev. Upa na razumno rešitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je sklep nerazumljiv, višje sodišče odgovarja, da izpodbijanemu sklepu česa takega ni mogoče očitati. Sklep je podrobno obrazložen, iz njega pa izhajajo vsi potrebni razlogi za odločitev, zato je pritožba v tem delu neutemeljena.

5. Dolžnik je sam predlagal začetek postopka osebnega stečaja, sam je tudi predlagal odpust obveznosti, ki mu je bilo ugodeno. Čim pa se postopek osebnega stečaja začne, se postavi tudi upravitelj, ki mora v tem postopku skrbeti za interese upnikov in ne stečajnega dolžnika (primerjaj 97. in 98. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). V postopku odpusta obveznosti, ki se izvede znotraj postopka osebnega stečaja, pa ima upravitelj še dodatno obveznost – da nadzoruje dolžnika, ali izpolnjuje svoje obveznosti (2. odstavek 402. člena ZFPPIPP). Zaradi izpolnjevanja te obveznosti mu mora stečajni dolžnik mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev (tretja alineja 2. točke 1. odstavka 401. člena ZFPPIPP). Če stečajni dolžnik te svoje obveznosti ne izpolnjuje, mora upravitelj vložiti ugovor proti odpustu obveznosti (3. odstavek 402. člena ZFPPIPP). Ta dolžnost (vložitve ugovora) je upravitelju naložena ravno zaradi varovanja interesov upnikov, saj odpust obveznosti globoko posega v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine (33. člen Ustave Republike Slovenije), katere del je tudi pravica do plačila terjatev. Zakonodajalec se je sicer odločil, da je poseg v to ustavno pravico upnikov z odpustom obveznosti dopusten, vendar pa je prav zato treba skrbno nadzorovati stečajnega dolžnika, ali izpolnjuje vse svoje obveznosti, sicer v skladu z navedenimi določili ZFPPIPP odpust obveznosti ni dopusten. Kot je zapisala že upraviteljica, dolžnik pa navaja, da tega ne razume, je namen odpusta obveznosti le poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (1. odstavek 399. člena ZFPPIPP).

6. Pri dolžnosti poročanja ne gre torej za nekaj, kar bi bilo nepomembno, temveč morajo biti ta poročila takšna, da upravitelju omogočajo učinkovit nadzor nad stečajnim dolžnikom. Dolžnost poročanja je določena v zakonu, stečajni dolžnik pa je bil z njo seznanjen že na naroku, na katerem je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja in predlog za odpust obveznosti, česar niti ni zanikal. Zato niso potrebni nobeni pozivi ali opomini upravitelja dolžniku v zvezi s to dolžnostjo in zato tudi ni pomembno, ali je stečajni dolžnik upraviteljičin opomin prejel ali ne. Dobri upravitelji sicer dolžnika še posebej opozorijo na njegove dolžnosti, kar je v tej zadevi upraviteljica tudi storila, vendar pa to na obstoj dolžnikove obveznosti ne vpliva. Dejanja upraviteljice – opominjanje in končno vložitev ugovora proti odpustu obveznosti – zato že pojmovno ne morejo predstavljati gonje proti stečajnemu dolžniku ali maščevanja.

7. V ugovornem postopku je dolžnik predložil le tri e-maile, iz katerih izhaja vložitev prijave za zaposlitev, v ničemer pa ni izpodbil ugotovitev upraviteljice, da je navajal lažne podatke o iskanju zaposlitve, kar dokazujejo tudi odgovori, ki jih je upoštevalo že sodišče prve stopnje. Čeprav je upraviteljica dolžnika pozvala, da ji predloži dokaze o iskanju zaposlitve, tega ni storil oziroma so v spisu le tri njegove prijave, to pa tudi po oceni višjega sodišča ne dokazuje, da je dolžnik kaj aktiven pri iskanju zaposlitve. Obveznost poročanja in predložitve dokazil tudi ni posebej zahtevna obveznost, ki bi bila pretežka za dolžnika. Dolžnik pa niti te minimalne obveznosti ne izpolnjuje, zato je pravilen zaključek, da ni vreden odpusta obveznosti in da bi bil odpust obveznosti takemu dolžniku v nasprotju z institutom odpusta obveznosti. Dolžnik bi si moral prizadevati, da bi našel zaposlitev in iz dohodkov vsaj delno poravnal svoje obveznosti do upnikov, vendar pa ni dokazal niti minimalnega prizadevanja za to. Moral bi se tudi zavedati, da bo imela njegova neaktivnost posledice, pa ni zmogel niti tega, da bi prišel na razpisani narok ali da bi "našel čas", da gre po dokazilo o prijavi v M. d.o.o., čeprav je od vložitve ugovora do izpodbijanega sklepa preteklo več kot štiri mesece. S čim je nezaposleni stečajni dolžnik tako zaposlen, da ni našel tega časa, pa dolžnik ni pojasnil. Vse navedeno kaže tudi na izredno nekritičnost dolžnika tako do svojih obveznosti kot tudi do svoje odgovornosti. Za dosego pravne dobrote odpusta obveznosti se mora pač tudi dolžnik potruditi, pripravljenosti za kaj takega pa dolžnik ne kaže. 8. V zvezi s tem višje sodišče dolžniku še pojasnjuje, da skrajšanje preizkusnega obdobja ni pravica, temveč je le možnost, da se to obdobje skrajša le tistim dolžnikom, ki kljub svojemu trudu ne morejo niti delno poplačati upnikov in niti nimajo možnosti za kaj takega. Po oceni višjega sodišča pa dolžnik ne sodi med take osebe. Sicer pa če je menil, da je do tega upravičen, bi lahko to tudi sam predlagal, česar pa ni storil. 9. V zvezi z navedbami, da je večina upnikov že odstopila od terjatev, višje sodišče dolžniku pojasnjuje, da je dolžnost upravitelja, da poskrbi za interese in poplačilo upnikov, poplačani pa so lahko le iz stečajne mase. Upraviteljica torej svoje delo opravlja zakonito, saj je njena osnovna dolžnost v okviru tega poiskati stečajno maso, iz katere bodo upniki tudi poplačani. Dolžnik pa, kar je razvidno iz rednih poročil, ni poskrbel niti za toliko stečajne mase, da bi bili poravnani stroški postopka osebnega stečaja, ki ga je sam predlagal, pri tem pa ni videti prav nobene ovire, da ne bi mogel zaslužiti vsaj toliko, da bi bili poleg poplačila stroškov vsaj delno poplačani še upniki.

10. V skladu z zakonskimi določili tako stečajni dolžnik, ki ne izpolnjuje niti minimalnih dolžnosti, ki mu jih nalaga zakon, ni upravičen do odpusta neplačanih obveznosti, ker te pravne dobrote niti ni vreden. Le drugačna odločitev bi pomenila, da gre za nerazumno odločitev, kar sicer dolžnik v pritožbi očita tako upraviteljici kot sodišču prve stopnje.

11. Odločitev prvostopnega sodišča je tako pravilna, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365, člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.