Jedro

Večji del pritožbenih navedb je v zvezi s trditvami, da je nasprotna udeleženka nezakonito odpeljala otroka v ZDA. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da je bila ta okoliščina upoštevana pri oceni, ali je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Gre za eno izmed zelo pomembnih okoliščin, vendar ne edino. Predlagatelj namreč zmotno meni, kar je moč zaključiti na podlagi pritožbenih navedb, da že okoliščina, da je nasprotna udeleženka brez soglasja predlagatelja odpeljala otroka v ZDA, kjer sedaj živita, predstavlja zadosten razlog za izdajo začasne odredbe, in da je uspeh v tem postopku predpostavka za uspešnost postopka po Haaški konvenciji, ki ga je predlagatelj že sprožil in v katerem zahteva vrnitev otroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

_Oris zadeve_

1. Udeleženca sta po rojstvu otroka1 pred sodiščem prve stopnje sklenila sodno poravnavo, ki jo je sodišče dopustilo s sklepom N 95/2016 z dne 28. 12. 2016, s katero je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, predlagatelj se je zavezal za otroka plačevati preživnino, glede stikov predlagatelja z otrokom pa je bilo dogovorjeno, da se bodo izvajali v skladu z vsakokratnim dogovorom med staršema.

2. Predlagatelj je 25. 4. 2022 vložil predlog za spremembo odločbe o varstvu in vzgoji otroka, stikih in preživnini, 3. 6. 2022 pa predlog za izdajo začasne odredbe. V predlogih navaja, da je nasprotna udeleženka brez soglasje predlagatelja odpeljala otroka v ZDA, kjer se je tudi poročila, in ima namen z otrokom tam ostati, kar ni v korist otroka oziroma so otrokove koristi ogrožene, zato je predlagatelj vložil tudi predlog za izdajo začasne odredbe, sodišče pa je tudi obvestil, da je sprožil postopek vrnitve otroka po Haaški konvenciji.

_**Odločitev sodišča prve stopnje**_

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, s katero je zahteval, da se otrok začasno zaupa v vzgojo in varstvo očetu - predlagatelju (I/1), da je mati - nasprotna udeleženka dolžna od vložitve predloga dalje za otroka plačevati mesečno preživnino v višini 200,00 EUR do vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka dalje do plačila, da je tako določeno preživnino dolžna plačevati do prve uskladitve preživnine, od takrat dalje pa po vsakokratnem sklepu Vlade RS o uskladitvi preživnine in obvestilu pristojnega centra za socialno delo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega plačila do dejanskega dneva plačila (I/2), da se stiki nasprotne udeleženke z otrokom izvajajo skladno z vsakokratnim dogovorom med staršema v Sloveniji (I/3), da se kršiteljici za primer kršitve obveznosti iz te začasne odredbe izreče denarna kazen v višini 5.000,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa bo sodišče v primeru kršitve izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen za primer, če bo kršiteljica ponovno ravnala v nasprotju z obveznostjo iz te začasne odredbe (I/4), da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (I/5), da začasna odredba velja še trideset dni po pravnomočnem zaključku postopka v zvezi z odločanjem sodišča glede varstva, vzgoje in stikov, ki se nanaša na otroka (I/6) in da je nasprotna udeleženka dolžna v petnajstih dneh povrniti predlagatelju stroške postopka v zvezi z izdano začasno odredbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje do plačila (I/7).

4. Sodišče prve stopnje je še odločilo, da se odločitev o stroških postopka zavarovanja pridrži do končne odločitve o glavni stvari (II).

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

5. Predlagatelj vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

6. Nasprotna udeleženka je ravnala na fraudulozen način in z zlorabo zaupanja predlagatelja. Predlagatelja ni seznanila s svojo namero, da bo otroka odpeljala v ZDA, da se bo tam aprila 2022 poročila, da bo z otrokom ostala v ZDA, da bo zaprosila za zeleno karto za otroka, da ga bo tam vpisala v šolo, kljub temu, da je bil otrok že vpisan v OŠ. Nasprotna udeleženka ni predložila dokazila, da je otrok vpisan v šolo v ZDA, s tem, da šolanje otroka pri šestih letih v ZDA ni obvezno, ker gre za neke vrste oblike vrtca.

7. Nasprotna udeleženka je pred tem potovala v ZDA iz poslovnih razlogov, zato sodišče ne sme dopustiti staršu, ki očitno gleda le na lastne koristi in zasleduje le lastne želje in cilje, da se mu prepusti varstvo in vzgoja otroka. Nasprotna udeleženka je samovoljno sprejela odločitev o drastičnih spremembah v otrokovem življenju. Odselila se je na drug kontinent, zasledovala je svoje želje ter ne koristi in potreb otroka. Nasprotna udeleženka kaže izrazito nestanovitnost in neodgovornost ter nezrelo življenje, bila je s svojimi štirimi otroki že v več propadlih zvezah, gre za tri različne očete njenih otrok, znova je ustvarila novo zvezo v Ameriki, kar kaže na ogroženost otroka in zato je potrebna takojšnja zaščita otroka, kot jo uveljavlja predlagatelj z začasno odredbo. Vsa ta ravnanja nasprotne udeleženke kažejo, da je otrok ogrožen.

8. Otrok izgublja stik z očetom in izkazuje nezainteresiranost komunikacije z njim, kar je posledica fizične ločenosti od očeta. Otrok je izgubil vsakršen stik s sorodniki, jezikom, kulturo in življenjskim okoljem, kar se bo še intenziviralo v naslednjih mesecih in letih, dokler bodo slovenska sodišča uspela v rednem postopku sprejeti končno odločitev.

9. Z odločitvijo je sodišče prve stopnje dalo nasprotni udeleženki proste roke pri sprejemanju vseh odločitev, ki že imajo in bodo imele daljnosežne negativne posledice v otrokovem razvoju. S tem je predlagatelju tudi odvzeta vsakršna možnost sodelovati pri varstvu iz vzgoji otroka, kar je njegova pravica na podlagi tretjega odstavka 53. člena Ustave in Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Glede na trajanje sodnih postopkov se je za nekaj let vzpostavilo stanje, zaradi katerega bo otroku nastala nepopravljiva škoda.

10. Zmotna je ugotovitev sodišča, da otrok ni ogrožen, ko pa se mu je de facto spremenil način življenja, za katerega se je samovoljno zaradi zadovoljevanja trenutnih lastnih interesov odločila nasprotna udeleženka z novim partnerjem, v tuji državi, s tem, ko je otroku odvzet neposredni stik s predlagateljem.

11. Sodišče je v 9. točki obrazložitve sklepa navedlo, da ne podpira ravnanja nasprotne udeleženke in da meni, da je bilo njeno postopanje, da otroka za stalno preseli v ZDA, ne da bi o tem seznanila in se dogovorila o nadaljnjem izvajanju starševske skrbi in stikov s predlagateljem, neodgovorno, da je predlagatelj pomembno prisoten v otrokovem vsakdanjem življenju, da ima pravico izvajati starševsko skrb, pravico izvajati osebne stike in enakopravno odločati o prebivališču in šolanju otroka, kar kaže, da je sodišče zmotno ocenilo ogroženost otroka. Ta ogroženost ni mišljena v smislu neposrednega ogrožanja zdravja in življenja otroka. Treba je upoštevati daljnosežnosti psihičnega zdravja otroka, socialno razvitost, kar pa je zaradi neodgovornega in škodljivega ravnanja nasprotne udeleženke pri otroku vsekakor ogroženo. Zaradi varstva otrokovih koristi bi bilo treba otroka začasno predodeliti v varstvo in vzgojo predlagatelju, pri čimer ni nepomembno, da se nasprotna udeleženka v Slovenijo lahko kam vrne, saj ima tu bivališče in starše ter lahko z otrokom normalno vzdržuje stike. Predlagatelj v ZDA nima ničesar in ga tam nič ne veže. 12. Odločitev sodišča je nespremenljiva in napačna, s tem, da ne drži, da je izdaja začasne odredbe nepomembna, saj bi z njeno izdajo predlagatelj pridobil pravno podlago za njeno prisilno izvršitev in bi tako imel možnost, da bi se otrok vrnil domov v Slovenijo, tam kjer je preživel vsa leta svojega življenja.

13. Predlagatelj je sporočil sodišču, da je sprožil postopek vrnitve otroka po Haški konvenciji, pri čimer bi bil glavni adut in tudi edina možnost, da uspe z zahtevo, da se otroka vrne v Slovenijo, če bi bila izdana pozitivna odločitev sodišča v tem postopku zavarovanja, kar je osnova, da bi prišlo do ukrepanja ustreznih ameriških organov.

_**Odgovor na pritožbo**_

14. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, priglasila je tudi pritožbene stroške.

_**Odločitev o pritožbi**_

15. Pritožba ni utemeljena.

_**Glede procesnih kršitev postopka, izvedbe dokazov v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe in glede uporabe materialnega prava**_

16. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366.členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

17. Predlagatelj v pritožbi ne zatrjuje, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepopolno ugotovilo, ker bi moralo pred izdajo sklepa izvesti še druge (dodatne) dokaze.2

18. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi pravilno oprlo na 161. člen DZ v zvezi s 157. členom DZ in 100. členom ZNP-1.3 V okviru teh zakonskih določb je pravilno presojalo, ali dejanske okoliščine s stopnjo verjetnosti potrjujejo, da je otrok ogrožen, in da je iz tega razloga treba takoj udejanjiti varstvo otroka z začasno odredbo, kot jo predlaga predlagatelj, ker ni mogoče čakati do končne odločbe.

19. Pri odločitvi je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo materialnopravna stališča iz sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 25/2021, ki jih je deloma tudi povzelo,4 iz katerega izhaja, da je vodilo vseh pristojnih organov, kadar odločajo v sporih iz razmerij med starši in otroki, načelo največje koristi otroka. To izrecno izhaja iz 3. člena Konvencije ZN o otrokovih pravicah, ki določa, da morajo biti otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnosti v zvezi z otroki. Otroku se morata zagotoviti varstvo in skrb, potrebna za njegovo blaginjo, pri čemer se upoštevajo tudi pravice in dolžnosti staršev in zakonitih skrbnikov. Vendar pa so koristi otroka vselej osrednje in v primeru kolizije prevladajo nad interesi in pravicami staršev. V tej odločbi je Vrhovno sodišče še pojasnilo, da je temeljni namen Haaške konvencije zagotoviti čimprejšo vrnitev protipravno odvzetega otroka v državo izvora, kar je glede na predlagateljeve navedbe (tudi v pritožbi) srž njegovega pravovarstva, kot ga uveljavlja v tem postopku s predlogom za začasno odredbo, čeprav je sodišče obvestil, da je sprožil postopek vrnitve otroka po Haaški konvenciji.

20. Osredotočenost sodišča v postopku izdaje začasne odredbe je drugačna, kot to velja za postopek vrnitve otroka po Haaški konvenciji. Protipravni odvzem otroka je v postopku izdaje začasne odredbe le ena od relevantnih okoliščin, na podlagi katerih se presoja ogroženost otroka in s tem potrebnost ukrepanja z začasno odredbo. Tako je materialnopravno postopalo tudi sodišče prve stopnje pri ugotavljanja relevantnih dejstev, kot pri argumentaciji razlogov za zavrnitev predloga predlagatelja za izdajo začasne odredbe.

_**Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje**_

21. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta udeleženca kmalu po sklenitvi sodne poravnave vzpostavila skupno bivanje na naslovu K., da nihče od njiju ni prijavil stalnega niti začasnega bivališča na tem naslovu, da je imel otrok prijavljeno stalno bivališče na naslovu nasprotne udeleženke, da je imela nasprotna udeleženka v družbi, ki je last predlagatelja, zgolj formalno zaposlitev, ne da bi v tej družbi dejansko opravljala kakšno delo, da je nasprotna udeleženka zaradi poslov povezanih z nepremičninami, ki jih ima v ZDA, pogosto in za dalj časa odhajala v ZDA, da je bila v letu 2018 nekaj časa v ZDA, ko je otrok izjemoma ostal pri predlagatelju, da je bila v ZDA dvakrat v letu 2019 za obdobje dveh oziroma treh mesecev, ko je bil z njo tudi otrok, krajše obdobje pa tudi predlagatelj, petinštirideset dni je bila z otrokom v ZDA v novembru in decembru 2021, da je nasprotna udeleženka skupaj z otrokom odšla v ZDA februarja 2022 in je tam z otrokom ostala, da se je nasprotna udeleženka za čas od junija 2020 do junija 2021 odselila k svojim staršem in je v tem obdobju občasno z otrokom prihajala na obisk k predlagatelju, da se je nasprotna udeleženka v času skupnega življenja s predlagateljem prvenstveno posvečala otroku in ostalim trem otrokom ter opravljala gospodinjska dela, da je bil otrok septembra 2021 vpisana v vrtec, katerega pa je obiskovala le nekaj dni, da otrok posebne navezanosti na druge otroke v vrtcu ni vzpostavil, da je izkazano skupno življenje predlagatelja, otroka in nasprotne udeleženke do februarja 2022, s krajšimi in daljšimi odhodi nasprotne udeleženke na dom staršev in v ZDA, da je bil partnerski odnos udeležencev nestabilen in ne preveč tesen, da se je nasprotna udeleženka poročila z ameriškim državljanom aprila 2022, da je bil predlagatelj prisoten v vsakodnevnem življenju otroka, da obstaja obojestranska navezanost med otrokom in predlagateljem, da ni v korist otroka, da predlagatelj nima osebnih stikov z otrokom, ker se otrok nahaja v ZDA, da obstaja močnejša navezanost otroka na do nasprotno udeleženko kot na predlagatelja, da je predlagatelj uspešen podjetnik, ki je v času skupnega življenja po 17.00 redno preživljal čas z otrokom, da se je nasprotna udeleženka otroku v celoti posvečala in ga imela v celodnevnem varstvu, ker otrok vrtca ni obiskoval, da otrok aktivno govori angleški jezik in je vpisana v šolo v ZDA, da se v ZDA šolata tudi dve polsestri od otroka, da ima otrok s predlagateljem skoraj vsakodnevne video klice, da nasprotna udeleženka stike otroka s predlagateljem omogoča preko telekomunikacij in da bo osebne stike otroka s predlagateljem omogočila med šolskimi počitnicami, da je otrok včasih nezainteresiran za pogovor s predlagateljem, da iz zaslišanja udeležencev ni razbrati, da bi otrok izražal željo po takojšnji vrnitvi domov v Slovenijo, da nasprotna udeleženka ni seznanila predlagatelja, da bo otroka za stalno preselila v ZDA, da se nasprotna udeleženka ni dogovorila s predlagateljem o nadaljnjem izvajanju starševske skrbi in stikov, da predlagatelj ne zatrjuje, da nasprotna udeleženka za otroka ne skrbi, da ga zanemarja ali resno ogroža. _**Presoja pritožbenega sodišča**_

22. Na podlagi teh dejanskih ugotovitev, ki so dokazane s stopnjo verjetnosti, kar je dokazni standard pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi bil za otroka „večji šok nenadna odtegnitev od nasprotne udeleženke, ki zaradi sklenjene nove zakonske zveze očitno namerava z otrokom ostati v ZDA tudi v prihodnje“.5 Argumentacija sodišča prve stopnje potrjuje, da je sodišče glede na ugotovljene dejanske okoliščine, v labirintu konfliktnih in nasprotujočih si interesov udeležencev, pravilno ovrednotilo tako nedopustna ravnanja nasprotne udeleženke, ki je samovoljno odpeljala otroka v ZDA, kakor tudi druge okoliščine povezane z dosedanjim bivanjem otroka v Sloveniji in novonastale razmere, ki so povezane z bivanjem otroka v ZDA, navedlo pa je tudi razloge, zaradi katerih je bilo v tej fazi postopka (z omejenim naborom dokazov) ugotovljeno, da obstaja močnejša navezanost otroka na nasprotno udeleženko, kot na predlagatelja. Teh ugotovitev pritožba opredeljeno ne izpodbija.

23. V zvezi z načelom kontinuitete razvoja otroka v pritožbi umanjkajo konkretne navedbe. Ali povedano drugače. Trditve predlagatelja v pritožbi o povezanosti otroka z okoljem, kjer je otrok živel do odhoda v ZDA, ostajajo na ravni pavšalnih navedb, s tem, ko predlagatelj navaja, da „otrok ne bo imel več stikov s svojimi sorodniki, jezikom, kulturo in življenjskim okoljem.“

24. Pritožba se ne opredeli do ugotovitev sodišča, da iz zaslišanja udeležencev ne izhaja, da bi otrok izražal željo po takojšnji vrnitvi domov v Slovenijo, da je bilo v preteklosti v pretežni meri breme varstva in vzgoje otroka na nasprotni udeleženki, da je obstajalo med udeležencema „specifično razmerje“, ki je bilo večkrat prekinjeno, takrat pa je bil otrok v varstvu pri nasprotni udeleženki. Iz teh razlogov tudi navedbe predlagatelja, da nasprotna udeleženka kaže izrazito nestanovitnost in neodgovornost ter nezrelo življenje, ker je bila s svojimi štirimi otroki že v več propadlih zvezah, da je ustvarila novo zvezo v Ameriki, da zasleduje le osebne cilje in koristi in ne otrokovih, da ni predložila potrdila o vpisu v šolo in glede slabšega sistema šolanja otroka v ZDA v primerjavi s Slovenijo, ne pretehtajo iz že pojasnjenih razlogov.

25. Večji del pritožbenih navedb je v zvezi s trditvami, da je nasprotna udeleženka nezakonito odpeljala otroka v ZDA. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da je bila ta okoliščina upoštevana pri oceni, ali je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Gre za eno izmed zelo pomembnih okoliščin, vendar ne edino.6 Predlagatelj namreč zmotno meni, kar je moč zaključiti na podlagi pritožbenih navedb, da že okoliščina, da je nasprotna udeleženka brez soglasja predlagatelja odpeljala otroka v ZDA, kjer sedaj živita, predstavlja zadosten razlog za izdajo začasne odredbe, in da je uspeh v tem postopku predpostavka za uspešnost postopka po Haaški konvenciji, ki ga je predlagatelj že sprožil in v katerem zahteva vrnitev otroka.7

26. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo pravice predlagatelja, ki jih ima v okviru starševske skrbi (primerjaj s prvim odstavkom 136. členom DZ8) in po 54. členu Ustave - te njegove pravice je pravilno ovrednotilo s pravicami otroka, ki so vselej v ospredju in ki v primeru kolizije prevladajo nad interesi in pravicami staršev.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

27. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

_**Odločitev o stroških pritožbenega postopka**_

28. Na podlagi šestega odstavka 163. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za odločbo o glavni stvari.

1 Hči udeležencev A. A. je rojena ... 2016. 2 Npr. dokaz z izvedencem - predlagatelj sicer v pritožbi izpostavlja, da se bo „redni postopek podaljšal in s tem tudi končna odločitev, ker bo treba izvesti dokaz z izvedencem“ (glej 2. opombo pritožbe). 3 Sodišče prve stopnje je te določbe povzelo v 8. tč. sklepa, zato pritožbeno sodišče teh določb znova ne povzema, da bi se s tem izognilo ponavljanju – glej tudi 11. in 12. tč. sklepa, v katerih so povzete določbe iz Konvencije ZN o otrokovih pravicah in Haaške konvencije. 4 V 11. in 12. tč. sklepa. 5 10. tč. sklepa sodišča prve stopnje. 6 Glej sklep VS RS II Ips 25/2021. 7 Glej tudi VSL IV Cp 1764/2018 in IV Cp 436/2019. 8 Prvi odstavek 136. člena DZ določa: „Starševska skrb so obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje ter obveznosti staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter na upravljanje njegovega premoženja.“