Jedro

V zadevi sestave in vložitve tožbe za dodelitev otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo, ureditev stikov in določitev preživnine gre za spor iz razmerja med staršema in otrokom, za kar se uporablja določba 2. odstavka 23. člena ZOdvT, po kateri znaša v tovrstnih sporih vrednost predmeta 1.500 EUR.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odmerila tožniku nagrado in stroške zastopanja v višini 243,43 EUR. V obrazložitvi navaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem (opr. št. Bpp 649/2009 z dne 15. 10. 2009) določen za izvajanje pravne pomoči upravičenki A.A. in sicer za sestavo in vložitev tožbe za dodelitev otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo, ureditev stikov in določitev preživnine, za pravno svetovanje pred sodiščem prve stopnje in oprostitev plačila stroškov postopka. Ugotavlja, da je tožnik pravočasno priglasil stroške za dejanja brezplačne pravne pomoči, ki jih je opravil za upravičenko, vendar ocenjuje, da stroškov ni priglasil pravilno v skladu z Odvetniško tarifo (ZOdvT; Uradni list RS, št. 67/2008).

Tožena stranka je tožniku priznala in odmerila stroške (glede na 23. člen ZOdvT), da je vrednost predmeta 1.500 EUR ) 89,70 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT, 82,80 EUR za nagrado za narok po tar. št. 3102 ZOdvT, potne stroške v višini 10,36 EUR (28 km x 0,37) po tar. št. 6003 ZOdvT, 20 EUR za poštne in TK storitve po tari. št.6002 ZOdvT in 20 % DDV v znesku 40,57 EUR po tar. št. 6700 ZOdvT.

Tožnik se ne strinja z odločitvijo tožene stranke in meni, da tožena stranka ni pravilno odločila, ko je ocenila vrednost predmeta na 1.500 EUR in to na podlagi 2. odstavka 32. člena ZOdvT. Kršila je tudi določbo 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj ni odločila o celotnem tožbenem zahtevku, v izreku sklepa je namreč navedla le znesek, ki je bil tožniku priznan, o presežku zahtevka pa v izreku ni navedla ničesar. Zato dejansko stanje ni bilo popolno in pravilno ugotovljeno, prav tako pa je tudi izkazano, da niso bila upoštevana pravila postopka. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da se odloči o celotnem tožnikovem zahtevku za povrnitev stroškov zastopanja. Zahteva tudi povrnitev stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za odmero stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči. Ni sporno, da je bil tožnik z odločbo opr. št. Bpp 649/2009 z dne 15. 10. 2009 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči in sicer za sestavo in vložitev tožbe za dodelitev otroka v varstvo, vzgoje in oskrbo, ureditev stikov in določitev preživnine ter za pravno zastopanje pred sodiščem prve stopnje in oprostitev plačila stroškov postopka. Prav tako ni sporno, da mu je tožena stranka priznala stroške za sestavo tožbe po tar. št. 3100, stroške za zastopanje na glavni obravnavi po tar. št. 3102, stroške prevoza po tar. št. 6003, materialne stroške po tar. št. 6002 in 20 % DDV po tari. št. 6007, kar so vsa priglašena in opravljena dejanja. Zato tožnik neutemeljeno ugovarja, da dejansko stanje ni bilo popolno in pravilno ugotovljeno.

Kakor izhaja iz napotnice z dne 15. 10. 2009 je tožnik kot vrednost predmeta določil 3.500 EUR. Sporna je torej uporaba materialnega prava in sicer določbe 23. člena ZOdvT, ki ureja vrednost predmeta v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki. Tožnik meni, da bi morala tožena stranka uporabiti določbo 1. odstavka, ki ureja določitev vrednosti predmeta v zakonskih sporih , vendar po presoji sodišča izraženo stališče ni pravilno. V zadevi sestave in vložitve tožbe za dodelitev otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo, ureditev stikov in določitev preživnine gre namreč za spor iz razmerja med staršema in otrokom, za kar pa se uporablja določba 2. odstavka 23. člena ZOdvT, ki določa, da znaša vrednost predmeta 1.500 EUR v sporih iz razmerij med starši in otroki. Zato je tožena stranka pravilno odločila, da znaša vrednost spornega predmeta 1.500 EUR in na tej podlagi tožniku odmerila nagrado.

Tožnik v tožbi tudi ugovarja, da je tožena stranka kršila določbo 1. odstavka 13. člena ZUP, po kateri se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank v izreku odločbe, vendar po presoji sodišča neutemeljeno. Predmet odločanja v obravnavani zadevi je odmera in plačilo stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči. Odvetnik mora v napotnici navesti predvsem vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj brezplačne pravne pomoči, tožena stranka pa mora stroške odmeriti v skladu s 6. odstavkom 30 člena ZBPP, po katerem je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi (sedaj ZOdvT) oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. O zahtevku za odmero in plačilo stroškov je tožena stranka odločila, odločila je o vseh priglašenih stroških, iz obrazložitve odločbe pa je tudi razvidno, zakaj je priznala stroške v višini, kakor izhaja iz izreka. Sodišče v postopku presoje zakonitosti in pravilnosti odločitve preveri ali je tožena stranka odmerila stroške v skladu s 6. odstavkom 30. člena ZBPP in v primeru nepravilne odločitve tožbi ugodi, kar pomeni tudi, da je tožniku sodno varstvo zagotovljeno.