Jedro

Zatrjevanje o sodnikovi pristranskosti šele v pritožbi je prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 189039/2010 z dne 21. 12. 2010 v veljavi za glavnico 31,68 EUR z zakonskimi zamudnimi od 19. 7. 2009, in za izvršilne stroške 67,12 EUR, z obrestmi. Tožencu je naložilo v plačilo 103,17 EUR stroškov tožeče stranke.

2. Zoper takšno sodbo se toženec pritožuje. Meni, da so mu bile kršene človekove pravice, ki mu jih daje Ustava RS, in sicer 32. in 36. čl., ker niso bile upoštevane njegove navedbe o oderuško dragih dimnikarskih storitvah. Zaradi tega tudi dvomi v nepristranskost sodnice. Meni, da ni podlage, da dimnikar zahteva, da ga ob določeni uri čaka doma, ter da gre za kršitev Zakona o konkurenci, če lahko dimnikarske storitve na Gorenjskem opravlja samo tožnica. Izrazil je tudi sum korupcije pri dodelitvi koncesije. Pove, da je bil poveljnik prostovoljnega gasilskega društva in je opravil veliko ur prostovoljnega dela. Meni, da uredba določa previsoke cene dimnikarskih storitev glede na čas, ki je zanje potreben. Svoj dimnik čisti sam, tožnici pa dovoli pregled. Februarja 2012 je zanj plačal 9,50 EUR, 30. junija pa je tožnica želela že nov pregled. Dovoli le brezplačni pregled, ker tožničini dimnikarji preveč računajo, izsiljujejo in jim gre samo za denar. Sodnici očita, da je samo tožničinega odvetnika pozvala k priglasitvi stroškov, njega pa ne, sodbo je dobil po 55 dneh, pritožiti pa se je smel le v 8 dneh. Na cel kup pripomb, ki jih je podal v svojih vlogah in na naroku, sodnica sploh ni odgovorila.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Navaja, da pritožnik ne more sam čistiti dimnika, ker je to obvezna gospodarska javna služba, kar je temelj vseh nesporazumov z njim. Navaja še, da mu nihče ne brani, da uveljavlja protiustavnost veljavne zakonodaje. Stroškov odgovora izrecno ne uveljavlja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na domnevno pristranskost sodnice se pritožnik ne more uspešno sklicevati. Res je, da lahko stranka, če meni, da je sodnik pristranski, zahteva njegovo izločitev. Toda to mora zahtevati takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe (2. odst. 72. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Takšno toženčevo zatrjevanje šele v pritožbi je torej prepozno.

6. Glede odgovorov na njegove pripombe, ki jih v sodbi pogreša pritožnik, mu je treba pojasniti, da gre za spor majhne vrednosti (njegova vrednost je manjša od 2.000,00 EUR), za takšne spore pa veljajo določena posebna pravila. Eno izmed njih je to, da obsega obrazložitev sodbe le kratek povzetek dejanskih ugotovitev in navedbo določb procesnega in materialnega prava, na podlagi katerih je bilo odločeno (3. odst. 457. čl. ZPP).

7. Sicer pa po prepričanju pritožbenega sodišča v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do kršitve toženčevih pravic, ki mu jih jamči Ustava Republike Slovenije, in sicer niti svobode gibanja (32. čl.) niti nedotakljivosti stanovanja (36. čl.). Tudi pritožnik v bistvu ne navaja, da bi do kršitev prišlo v tem postopku, pač pa z ravnanjem tožnice, ko je poskušala opraviti obvezno gospodarsko javno službo in je v ta namen želela določiti za to ustrezen termin. Zato teh zatrjevanih kršitev (ki po prepričanju pritožbenega sodišča tudi podane niso) ni treba podrobneje presojati v tem postopku.

8. Ključno je, na kar opozarja tudi tožnica v svojem odgovoru na pritožbo, da se namreč toženec ne strinja z ureditvijo obvezne gospodarske javne službe opravljanja dimnikarskih storitev, češ da te storitve sam obvlada, da so tarife predrage in da je bila koncesija gotovo podeljena na sporen način.

9. Ureditev po Uredbi o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom ter Pravilniku o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, je veljavna in zavezuje tudi toženca. Prvostopenjsko sodišče jo je pravilno uporabilo. Če pritožnik meni, da je v nasprotju z Ustavo, lahko sproži za to ustrezen postopek pred Ustavnim sodiščem. Prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno tako ravnati in tudi ni ocenilo, da je taka ureditev v nasprotju z zakoni in Ustavo, pritožbeno sodišče pa to oceno deli. Tudi svoje sume o nepoštenem ravnanju pri podeljevanju koncesij mora toženec izjaviti drugim, pristojnejšim organom, kot je pravdno sodišče. 10. Pritožbene navedbe glede tega, katere preglede dimnika je toženec dovolil in plačal v letu 2012, za ta postopek niso pomembne, saj se v njem presoja utemeljenost terjatve iz prejšnjega obdobja, ob tem pa je treba še dodati, da se v bagatelnih sporih pritožbeno sodišče niti ne more več spuščati v ugotovljeno dejansko stanje (1. odst. 458. čl. ZPP).

11. Tudi zamuda pri izdaji pisnega odpravka sodbe, ki jo pritožnik upravičeno graja, na njeno pravilnost in zakonitost ni v ničemer vplivala.

12. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neupoštevne oziroma za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350 čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP). Na podlagi 5. odst. 458. čl. ZPP je o tem odločilo po sodnici posameznici.