Jedro

V postopku za preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja se ugotavlja samo vzrok za neizpolnitev pogoja. Zato ugovorov zoper kaznivo dejanje ni mogoče upoštevati.

Izrek

Pritožba obsojenega F. A. se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Obsojeni F. A. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno v pravnomočni sodbi z dne 30. 4. 1999, opr. št. K 125/98-36, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 13. 7. 1999, opr. št. Kp 219/99, in izreklo v njej določeno kazen tri mesece zapora. Obsojenega je oprostilo plačila stroškov preklicnega postopka. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obsojeni z laično pritožbo smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Smiselno je predlagal njeno spremembo tako, da se mu namesto preklica pogojne obsodbe omogoči obročno odplačevanje preživninskega zaostanka po 50.000,00 SIT mesečno. Pritožba ni utemeljena. S pritožbenim opisovanjem težav premoženjske narave, neprimernim odnosom sedaj že polnoletnega sina do njega in zanikanjem izmikanju preživninski obveznosti pač ni mogoče izpodbiti dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje. Izmikanje preživnini je bilo vendar ugotovljeno s pravnomočno sodbo, v kateri je bil poleg pogojne obsodbe določen tudi rok za plačilo preživninskega zaostanka. V postopku za preklic pogojne obsodbe se je samo ugotavljal vzrok za neizpolnitev tega posebnega pogoja. Ta vzrok pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ga je tudi pravilno pripisalo obsojenčevi krivdi. Tudi po mnenju sodišča druge stopnje je imel obsojeni v času od izdaje pogojne obsodbe toliko zaslužka, da bi lahko začel odplačevati preživninski zaostanek, če ga že ne bi mogel naenkrat plačati v celoti. Njegova popolna pasivnost v tej smeri samo potrjuje njegovo stališče do preživljanja otrok, da pač imajo z njim živeči otroci prednost. Ostale pritožbene navedbe glede negativnega odnosa sedaj že polnoletnega sina do obsojenega, sprememba njegovega osebnega imena in sinove nerealne želje nimajo za odločanje v tem pritožbenem postopku prav nobenega pomena, saj se niti posredno ne nanašajo na preklic pogojne obsodbe. Pritožbeni predlog za obročno odplačevanje preživninskega zaostanka po 50.000,00 SIT mesečno pa ni realen, saj obsojeni niti od uvedbe postopka za preklic pogojne obsodbe ni plačal ničesar. Zato bo pač moral za tri mesece v zapor. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Zaradi zavrnitve pritožbe bi moral obsojeni plačati tako imenovano pritožbeno povprečnino kot edini strošek tega pritožbenega postopka. Iz enakega razloga kot sodišče prve stopnje ga je tudi sodišče druge stopnje oprostilo te plačilne dolžnosti.