Jedro

BPP je namenjena uresničevanju pravice do sodnega varstva in jo je mogoče dodeliti le za postopke pred sodiščem oziroma za izvensodno reševanje sporov. Ker vložitev ovadbe to ni, tudi za pravni posvet pri odvetniku v zvezi s kazensko ovadbo dodelitev BPP ni mogoča.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku v zvezi s kazensko ovadbo z dne 12. 7. 2025.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka tožnico pozvala, da navede opravilno številko kazenskega postopka, hkrati pa ji je pojasnila, da postopek prijave oziroma vložitve kazenske ovadbe ni sodni postopek, zato se za takšna opravila BPP v skladu z določbo 7. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ne dodeli. V odgovoru na poziv je tožnica pojasnila, da z opravilno številko kazenske zadeve še ne razpolaga, saj kazenska ovadba še ni bila odstopljena v obravnavo pristojnemu državnemu tožilstvu. Ob sklicevanju na 1. in 7. člen ZBPP toženka pojasni, da je prošnja tožnice za dodelitev BPP neutemeljena. O zadevi, za katero naproša za dodelitev BPP, se namreč odloča še v predkazenskem postopku pri policiji. Zadeve še ne obravnava sodišče, niti ne gre za katero izmed oblik izvensodnega poravnavanja sporov, pač pa gre za postopek, ki se vodi po določbah Zakona o kazenskem postopku (ZKP) kot predkazenski postopek, zato BPP ni mogoče dodeliti.

3.Tožnica vlaga tožbo iz razloga nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pojasni, da opravilne številke postopka ni mogla posredovati, saj v času vložitve prošnje z njo ni razpolagala, tudi sicer pa ji za predkazenski postopek pripada BPP vsaj za prvi pravni posvet pri odvetniku. V nadaljevanju se tožnica sklicuje na določbe ZBPP v zvezi s finančnim kriterijem za dodelitev BPP. Navaja še, da je bila diskriminirana glede na druge upravičence do BPP, katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij, zaradi česar je kršena tudi pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Sodišču predlaga, da samo odloči o zadevi tako, da njeni prošnji za dodelitev BPP ugodi in ji za odvetnika določi izbranega pooblaščenca. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in predlaga, da jo sodišče oprosti plačila sodne takse.

4.Toženka v odgovoru na tožbo pojasni, da je zavrnitev prošnje za dodelitev BPP utemeljila na podlagi 7. člena ZBPP, saj ne gre za varstvo pravic tožnice pred sodiščem, ampak je tožnica vložila šele kazensko ovadbo. Že v izpodbijani odločbi pa je bila tožnica tudi seznanjena, da bo kasneje, če se bo zadeva obravnavala pred sodiščem, lahko ponovno vložila prošnjo za dodelitev BPP. Toženka še pojasni, da o izpolnjevanju materialnih pogojev ni odločala, saj vsebinski pogoj ni bil izpolnjen, za dodelitev BPP pa morata biti izpolnjena vsebinski in materialni pogoj kumulativno.

5.Tožba ni utemeljena.

6.V skladu s 7. členom ZBPP se lahko BPP dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsem organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

7.Tožnica je v prošnji za dodelitev BPP kot opredelitev zadeve navedla, da želi BPP za pravno svetovanje in zastopanje pri prijavi očeta njenih otrok zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Po pozivu toženke na dopolnitev prošnje z navedbo opravilne številke kazenskega postopka, je tožnica sporočila, da z opravilno številko kazenske zadeve na sodišču še ne razpolaga. Navedenega tožnica tudi v tožbi ne zanika. Iz tega je razbrati, da med strankama ni sporno, da se o zadevi, v zvezi s katero tožnica zaproša za BPP, odloča še v predkazenskem postopku pri policiji. Toženka je zato po presoji sodišča pravilno zaključila, da BPP tožnici ni mogoče dodeliti, saj (še) ne teče noben (kazenski ali kakšen drug) sodni postopek.

8.Določbo prvega odstavka 7. člena ZBPP je treba tolmačiti na način, da se "BPP lahko dodeli tudi za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve, določene z zakonom", pri čemer je po presoji sodišča ta del povedi treba brati skupaj z njenim nadaljevanjem "za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči 3. ". To izhaja tako iz jezikovne razlage te določbe, ki jo je treba brati kot celoto, kot tudi iz namena zakona, ki je opredeljen v 1. členu ZBPP. Slednji določa, da je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek). Za sodno varstvo po tem zakonu pa poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred domačimi in tujimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (drugi odstavek). Tudi z uporabo teleološke oziroma namenske metode razlage zgoraj navedenih določb ZBPP pridemo do zaključka, da je BPP namenjena uresničevanju pravice do sodnega varstva in jo je mogoče dodeliti le za postopke pred sodiščem oziroma za izvensodno reševanje sporov. Ker vložitev ovadbe to ni, tudi za pravni posvet pri odvetniku v zvezi s kazensko ovadbo dodelitev BPP ni mogoča.

9.Ker je toženka ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, se v presojo njenega finančnega položaja ni spuščala. Na pravilnost odločitve tako nimajo vpliva tožbene navedbe, ki se nanašajo na finančno nezmožnost tožnice za zagotovitev odvetnika. Tožbeni očitki o kršitvi določbe 14. člena Ustave RS pa so posplošeni, zato se sodišče do njih ne more opredeliti. Sodišče tako le še dodaja, da iz izpodbijane odločbe v ničemer ne izhaja, da bi toženko pri odločanju vodili motivi oziroma osebne okoliščine v zvezi s tožnico, kot ta pavšalno namiguje.

10.Upoštevajoč vse navedeno sodišče zaključuje, da je odločitev toženke pravilna, tožba pa posledično neutemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Ob tem sodišče dodaja, da bo tožnica lahko ponovno zaprosila za BPP, če bo prišlo do uvedbe morebitnih postopkov pred sodiščem.

11.Sodišče je skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med tožnico in toženko ni bilo sporno. Sporno je bilo vprašanje glede dodelitve BPP za pravno svetovanje in zastopanje, vezano na razlago 7. člena ZBPP, torej je šlo za presojo pravnega vprašanja.

12.Odločitev o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

13.Tožnica je hkrati s tožbo podala predlog za taksno oprostitev, zato sodišče še pojasnjuje, da se sodna taksa v tem upravnem sporu po določbi šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ne plača. Ker je torej tožnica plačila sodne takse v tem upravnem sporu oproščena že na podlagi zakona, sodišče o njenem predlogu ne bo odločalo s posebnim sklepom.