Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Strokovni sodelavci lahko po pisni odredbi sodnika vodijo tudi naroke, izrecno pa je predpisano, da to ne velja za naroke za javne dražbe.
I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v I. točki izreka ugovoru delno ugodilo in sklep o izvršbi z dne 16. 12. 2020 spremenilo v II. točki izreka tako, da je znesek 17.877,84 EUR nadomestilo z zneskom 28.247,85 CAD tako, da se prvi del II. točke izreka glasi: ″Po izteku roka iz I. točke izreka se na podlagi izvršilnega naslova sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru I D 1851/2012 z dne 10. 7. 2014 dovoli izvršba zoper v uvodu navedenega dolžnika zaradi izterjave zneska 28.247,85 CAD, stroškov tega izvršilnega postopka v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nadaljnjega dne po izteku 8-dnevnega roka od vročitve tega sklepa dolžniku do plačila.‶ V presežku se ugovor zavrne. V II. točki izreka je odločilo, da mora dolžnik v roku 8 dni povrniti upniku 335,50 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku osemdnevnega roka od vročitve tega sklepa dolžniku do plačila. V presežku je upnikov stroškovni zahtevek zavrnilo. V III. točki izreka je odločilo, da dolžnik sam trpi stroške ugovornega postopka.
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik po svoji pooblaščenki in uvodoma uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, ki se v postopku izvršbe uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Meni, da je kršen 6. člen ZIZ, ker iz zapisnika o naroku ni razvidno, da obstaja pisna odredba sodnika. Glede na načelo kontradiktornosti bi o odredbi sodišče moralo seznaniti stranke, da bi se lahko o tem izjasnile. Zato obstoji dvom v varstvo interesov strank, kršena je pravica do učinkovitega sodnega varstva in do izjave strank v postopku. Izvršilni sodnik mora izvajati materialno procesno vodstvo, ki zahteva ustrezno predhodno pravno kvalifikacijo. Pravica do zakonitega sodnika je ustavna pravica, kot element pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) in se presoja restriktivno. Sicer pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče opravilo razjasnitveni narok, takšnega naroka pa ne more opraviti strokovni sodelavec, saj je potrebno 6. člen ZIZ razlagati restriktivno. Izpostavi, da je podlaga terjatvi lahko le dedni dogovor, ki pa ni izvršljiv, saj obveznost dolžnika ni določena ali določljiva. Navaja, da ni jasno, kdaj je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti in da se o zapadlosti terjatve, ki je pogoj za izvršljivost, sodišče ni izreklo. Denarna sredstva na obeh računih niso znašala 593.889,79 CAD, navedeno ne izhaja iz sklepa o dedovanju, še manj pa iz dednega dogovora in iz predloženih dokazil. Izvršilni postopek ni namenjen ugotavljanju dejstev, temveč prisilni izvršitvi izvršljive obveznosti, navedene pomanjkljivosti sklepa o dedovanju pa ni mogoče nadomestiti z navedbami upnika, kakšno je bilo začetno stanje dolga in katera izplačila iz teh sredstev priznava. Upnik sicer priznava nakazila s strani dolžnika v skupni višini 321.111,18 CAD. Dolžnik je upniku že večkrat pojasnil, da je oporoka bila izvršena v Kanadi, kar je bilo povezano s stroški, ki jih je upnik dolžniku priznal v višini 30.600,00 CAD, skladno s kanadskimi predpisi pa ima izvršitelj oporoke tudi pravico do nagrade v višini 5% od vrednosti zapuščine, to je od vrednosti denarnih sredstev v Kanadi, kar znaša 28.247,00 CAD. Razen tega je dolžnik poravnal tudi pogrebne stroške in stroške povezane z davčno napovedjo v zvezi z izvršitvijo oporoke, kar v Kanadi urejajo za to pooblaščeni davčni svetovalci, ta strošek znaša skupaj 778,72 CAD. Pravno naziranje, da se kljub neizvršljivemu izvršilnemu naslovu nudi pravno varstvo upniku, dolžnika pa se napotuje na pot pravde (zaradi neupravičene obogatitve na strani upnika), ni pravno vzdržno ter predstavlja kršitev ustavno zajamčenih pravic enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS), enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, upniku pa se naloži v plačilo nastale stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
3. Upnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam in se zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.
4. Pred odločitvijo senata o pritožbi, je sodnica poročevalka od sodišča prve stopnje pridobila pojasnila glede očitane bistvene kršitve določb postopka skupaj z odgovorom strank (346.a člen ZPP).
5. Pritožba je utemeljena.
6. S pritožbeno preizkušanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o rednem ugovoru dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje za obravnavo ugovora opravilo narok 5. 7. 2021, ki sta se ga udeležili obe stranki po pooblaščencih. Na ugotovljeno na naroku in tam podane navedbe strank se je sodišče prve stopnje pri sprejeti odločitvi v izpodbijanem sklepu tudi oprlo. Narok za obravnavo ugovora je v konkretnem primeru vodila strokovna sodelavka. Dolžnik v pritožbi primarno uveljavlja kršitev 6. člena ZIZ, ki jo obrazloži s tem, da iz zapisnika o naroku ni razvidno, da je obstajala pisna odredba sodnika, ki bi strokovno sodelavko pooblaščala za vodenje naroka, in da naroka za obravnavo ugovora strokovni sodelavci sploh ne smejo opraviti samostojno, ker da ga lahko opravi le sodnik.
7. Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in v njem izdaja odločbe sodnik posameznik (prvi odstavek 6. člena ZIZ). Izjeme od tega pravila so določene v drugem in tretjem odstavku navedenega člena, kjer so določene pristojnosti strokovnih sodelavcev in sodniških pomočnikov. Strokovni sodelavci lahko po pisni odredbi sodnika vodijo tudi naroke, izrecno pa je predpisano, da to ne velja za naroke za javne dražbe (četrti odstavek 6. člena ZIZ).
8. Glede na jasno določbo četrtega odstavka 6. člena ZIZ tako strokovni sodelavci v nobenem primeru ne morejo samostojno voditi narokov za javne dražbe, lahko pa vodijo ostale naroke, če sodnik za to izda pisno odredbo. Zato nima prav pritožba, ko trdi, da naroka za obravnavanje ugovora strokovni sodelavci ne smejo opraviti.
9. Pravilno pa pritožba izpostavlja, da iz zapisnika o naroku ni razvidno, da je obstajala pisna odredba sodnika, ki bi strokovno sodelavko pooblastila, da izvede predmetni narok. Da bi bila za konkretni narok izdana pisna odredba sodnika tudi ne izhaja iz pojasnil sodišča prve stopnje, ki jih je sodišče druge stopnje zahtevalo od sodišča prve stopnje.
10. Ker določba četrtega odstavka 6. člena ZIZ jasno določa, da lahko strokovni sodelavec opravi narok le na podlagi izdane pisne odredbe sodnika, ki je v predmetnem spisu ni, je bilo tako kršeno pravilo o sestavi sodišča, s tem pa zagrešena bistvena kršitev določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ, na katero sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti.
11. Navedeno je narekovalo ugoditev pritožbi in razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj ugotovljene kršitve sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti. Ker je bilo treba izpodbijani sklep že iz tega pritožbenega razloga razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, se pritožbeno sodišče do preostalih pritožbenih navedb vsebinsko ni opredeljevalo. V novem postopku bo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpravilo tako, da bo v primeru razpisanega naroka za obravnavo ugovora tega opravil sodnik ali pa po njegovi pisni odredbi strokovni sodelavec.
12. Odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).