Jedro

V obravnavani zadevi je predmet postopka pravilnost in zakonitost sklepa o dovolitvi obnove postopka, v katerem pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato revizija na podlagi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka (revidentka) po odvetniku dne 30. 12. 2009 vložila revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper sklep Upravne enote Ljubljana, Izpostava Šiška, z dne 29. 4. 2008, s katerim je bila dovoljena obnova postopka, končanega z izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo z dne 27. 9. 2001, investitorki revidentki, za tam navedena dela, in sicer v obsegu, da se v postopek pritegne predlagatelja obnove postopka AA. in BB.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po presoji Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že večkrat, na primer v sklepu št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008), ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka utemeljuje dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, in sicer zatrjuje, da je vrednost pravnomočne sodbe v konkretnem primeru ocenjena na 41.000,00 EUR.

6. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. V obravnavani zadevi se presoja dovoljenost obnove postopka, to pa ni spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Zato pogoj za dovoljenost revizije po tej določbi ni izpolnjen. Tako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v več zadevah, na primer v sklepu, št. X Ips 473/2007 z dne 13. 2. 2008 in v sklepu, št. X Ips 15/2008 z dne 19. 6. 2008. 7. Ker revidentka ni izkazala zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.