4. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 12. aprila 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cpg 297/2003 z dne 22. 4. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. In 2003/00098 z dne 14. 7. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog ustavnega pritožnika (dolžnika) za odlog izvršbe. Višje sodišče je njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev sodišča temelji na ugotovitvi, da pritožnik ni izkazal za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo.

2.Pritožnik navaja, da je dolg nastal zato, ker je onemogočen v izvajanju gostinske dejavnosti in ne more plačevati nastalih obveznosti. Z opustitvijo vročitve v gospodarskem sporu, v katerem naj bi bil izdan izvršilni naslov, naj bi mu bilo onemogočeno obravnavanje pred sodiščem. Zato naj ne bi mogel dokazati, da je do nastanka dolga prišlo zaradi ravnanja upnika. Meni, da upniku ni ničesar dolžan, zato je zoper njega vložil odškodninsko tožbo. Sodiščema očita kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave, 22., 33. in 53. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik sicer našteva člene Ustave, ki naj bi bili kršeni, vendar očitanih kršitev ne izkaže. Odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe sta sodišči ustrezno utemeljili. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da pritožnik z navedbami v predlogu za odlog izvršbe ni izkazal za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo, saj zgolj njegove pavšalne navedbe o nesorazmerni škodi ne zadoščajo za izpolnitev pogoja verjetnosti nastanka nenadomestljive škode. Navedbe o socialnem položaju po oceni sodišča ne preprečujejo izvršbe. Višje sodišče se je v celoti strinjalo z razlogi sodišča prve stopnje. Zgolj okoliščina, da odločitev sodišča ni v korist pritožnika, tudi ne zadošča za ugotovitev, da je bila pritožniku kršena katera od zatrjevanih človekovih pravic.

5.Drugih očitkov pritožnika (npr. opustitev vročitve v gospodarskem sporu, kjer je sodišče izdalo sodbo, ki je izvršilni naslov v predmetni zadevi, da so zarubili tudi stvari, ki so last mladoletne hčerke, itd.) Ustavno sodišče v postopku presoje ustavne pritožbe zoper izpodbijana sklepa ni moglo upoštevati, saj predmet izpodbijanja v tej ustavni pritožbi ni sklep o izvršbi oziroma sodba, ki je izvršilni naslov, pač pa le sklepa, navedena v izreku, ki se nanašata na zavrnitev predloga za odlog izvršbe.

6.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger