Jedro

Tožnik v tožbi ne izpodbija dejanske ugotovitve toženke, da iz uradne evidence izhaja, da je lastnik odjavljenega motornega vozila znamke Renault, št. šasije ... Prav tako ne nasprotuje razlagi oziroma uporabi zakona, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani upravni akt. Tožnik niti posredno ne zatrjuje, da je lastništvo vozila prenesel oziroma da je izpolnil katerega od pogojev iz 16. člena ZDajMV, ki jih zakon predpisuje za prenehanje obveznosti plačevanja predmetne dajatve.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim aktom tožniku naložil plačilo dajatve za odjavljeno vozilo kategorije M1 v višini 25,00 EUR, v roku 30 dni po prejemu plačilnega naloga. Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja zakonska podlaga za odmero takse, ugotovitev, da iz evidence registriranih vozil pri ministrstvu za promet izhaja, da je tožnik lastnik lastnik odjavljenega vozila in podatki, na katerih v skladu s pravno podlago temelji odmerjena dajatev. Tožnik je dne 5. 3. 2019 odjavil vozilo kategorije M1 - osebni avtomobil znamke Renault. V skladu z Uredbo o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu bi za obdobje enega leta, na dan 6. 3. 2020, tožnik moral plačati letno dajatev v višini 96,26 EUR. Dajatev na odjavljeno vozilo v višini 25 % letne dajatve tako znese 24,07 EUR. Ker je višina manjša od 25,00 EUR, se določi dajatev v višini 25,00 EUR.

2. Toženka je pritožbo tožnika zavrnila kot neutemeljeno. V obrazložitvi se sklicuje na določbe Zakona o dajatvah na motorna vozila (v nadaljevanju ZDajMV), iz katerih izhaja, da je zavezanec za plačilo dajatve lastnik odjavljenega motornega vozila s prebivališčem v Republiki Sloveniji, obveznost plačila dajatve pa prvič nastane po preteku enega leta od odjave vozila. Če lastnik takega vozila prenese lastništvo na drugo osebo, postane zavezanec za plačilo dajatve novi lastnik. Po ZDajMV obveznost plačila dajatve za odjavljeno vozilo preneha le v primerih, ki jih zakon taksativno našteva: če zavezanec pristojnemu organu predloži potrdilo o uničenju, policijski zapisnik o kraji vozila, dokazilo o registraciji vozila v drugi državi ali izvozno carinsko deklaracijo o izvozu vozila iz carinskega območja unije. Iz evidence registriranih vozil izhaja, da je tožnik še vedno lastnik odjavljenega vozila. V primeru, da je bilo vozilo oddano na uničenje, pa je tožnik dolžan upravni enoti ali nosilcu javnega pooblastila predložiti ustrezno potrdilo o uničenju vozila, ki ga imetniku vozila ob uničenju izda pooblaščeni upravljavec obrata za razstavljanje vozil. 3. Tožnik se z odločitvijo na strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da nima denarja za plačilo dajatve, ker je v zaporu. Tudi če bi denar imel, dajatve ne bi plačal. Avto mu je ukradla Komunala A. Sodišču torej smiselno predlaga, da izpodbijani upravni akt odpravi.

4. Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Kot izhaja iz 14. člena ZDajMV, se dajatev za odjavljeno vozilo plačuje za vozila kategorij M1, N1 in L2e. Obveznost plačila prvič nastane po preteku enega leta od odjave vozila. Dajatev se plačuje deset let od zadnje odjave vozila. Višina dajatve za odjavljeno vozilo se določi v višini 25% letne dajatve, ki je za tako vozilo določena v skladu s 7. členom ZDajMV, brez upoštevanja oprostitev ali znižanj plačila letne dajatve, vendar ni manjša kot 25 EUR (prvi odstavek 15. člena ZDajMV). Dajatev za odjavljeno vozilo se plačuje enkrat letno v enkratnem znesku (prvi odstavek 16. člena ZDajMV).

7. Tožnik v tožbi ne izpodbija dejanske ugotovitve toženke, da iz uradne evidence izhaja, da je lastnik odjavljenega motornega vozila znamke Renault, št. šasije ... Prav tako ne nasprotuje razlagi oziroma uporabi zakona, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani upravni akt. Česa takega ne pomeni niti navedba v tožbi, da je avto "ukradla Komunala A.", saj tožnik policijskega zapisnika, iz katerega bi bilo razvidno, da je bilo vozilo ukradeno, ni predložil. Z navedeno navedbo pa tožnik niti posredno ne zatrjuje, da je lastništvo vozila prenesel oziroma da je izpolnil katerega od pogojev iz 16. člena ZDajMV, ki jih zakon predpisuje za prenehanje obveznosti plačevanja predmetne dajatve, zato sodišče ugotavlja, da ta obveznost ni prenehala.

8. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, zato je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Med strankama ni bilo sporno ne dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijani upravni akt, ne razlaga oziroma uporaba materialnega prava, zato je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

10. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi sklepa tega sodišča I U 1123/2020 z dne 20. 4. 2023.