Jedro

Procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo. Posledično se tudi njene vloge ne upoštevajo. Vloge, ki jo vloži procesno nesposobna oseba, zato ni mogoče obravnavati in o njej odločiti kot o procesni vlogi, ne glede na njeno poimenovanje. Zato vloga, ki jo je tožnik vložil sam in poimenoval pritožba, ni vloga, ki bi jo sodišče druge stopnje obravnavalo kot pritožbo in tudi sicer ni vloga, o kateri bi (to) sodišče moralo odločiti. Je torej brez kakršnihkoli pravnih učinkov in zato neupoštevna.

Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti povezane s sodnimi in upravnimi postopki, ima sposobnost biti naslovnik pravic oziroma sposobnost biti stranka, nima pa sposobnosti vlaganja procesnih aktov oziroma procesne sposobnosti.

Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost je ves čas pod skrbništvom bodisi prejšnjega skrbnika oziroma spremenjenega, novega. Tak je tudi namen instituta stalnega skrbništva.

Izrek

I. Ugotovi se, da vloga nima pravnega učinka pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 71/2008 z dne 14. 6. 2017 sklenilo, da se tožniku postavi skrbnik za posebni primer - Center za socialno delo K. 2. Tožnik je sam vložil vlogo, ki jo je naslovil "pritožba", čeprav za opravljanje dejanj v sodnih postopkih ni procesno sposoben.

3. Vloga nima pravnega učinka pritožbe.

4. Iz citiranega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožniku s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012 delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Tožnik je s tem izgubil tudi pravdno sposobnost (prvi odstavek 77. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo1. Posledično se tudi njene vloge ne upoštevajo. Vloge, ki jo vloži procesno nesposobna oseba, zato ni mogoče obravnavati in o njej odločiti kot o procesni vlogi, ne glede na njeno poimenovanje2. Zato vloga, ki jo je tožnik vložil sam in poimenoval pritožba, ni vloga, ki bi jo sodišče druge stopnje obravnavalo kot pritožbo in tudi sicer ni vloga, o kateri bi (to) sodišče moralo odločiti.3 Je torej brez kakršnihkoli pravnih učinkov in zato neupoštevna.4

5. V prejšnji točki navedeno stališče predstavlja enotno sodno prakso glede ravnanja z vlogami, ki so jih vložile procesno nesposobne stranke same. Iz postopanja sodišča v zadevi izhaja, da mu je navedena sodna praksa znana, kljub temu pa je vlogo pravdno nesposobnega tožnika, ki jo je vložil sam, štelo za pritožbo in jo predložilo v reševanje sodišču druge stopnje. Zaradi stališča, ki ga je prvostopenjsko sodišče zavzelo v sklepu o postavitvi skrbnika za posebni primer in razjasnitve procesnega položaja tožnika v sodnih postopkih v zvezi s postopkom odločanja o postavitvi pod skrbništvo v upravnem postopku, je sodišče druge stopnje o tožnikovi vlogi izjemoma odločilo s sklepom5. 6. Iz spisa izhaja, da se je Center za socialno delo D., ki je sprva sam opravljal dolžnost tožnikovega skrbnika, z odločbo 1221-122/2016-10 z dne 12. 8. 2016 razrešil navedene dolžnosti in za tožnikovega stalnega skrbnika imenoval Š. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je kot drugostopenjski organ z odločbo 12007-47/2016-11 z dne 24. 3. 2017, po pritožbi, ki jo je vložil tožnik sam, omenjeno odločbo v celoti odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek organu prve stopnje (CSD D.). Ta je ponovno odločil enako, in sicer, da se ga razreši opravljanja dolžnosti skrbnika (tč. 1 izreka odločbe 1221-122/2016 z dne 5. 5. 2017 ) in da se tožniku za novega stalnega skrbnika imenuje Š. (tč. 2 izreka odločbe). Ker je tožnik zoper slednjo odločitev (2. točko) vložil pritožbo (sam), je sodišče prve stopnje menilo, da je nastala situacija, ko je tožnik brez skrbnika in zato zakonitega zastopnika (192. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ZZZDR). Štelo je, da je omenjena odločba CSD D. pravnomočna v delu, v katerem je sebe razrešil opravljanja dolžnosti skrbnika, ne pa tudi v delu, v katerem je tožniku določen nov skrbnik. Sodišče prve stopnje, ki mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti na predpostavko procesne sposobnosti stranke (80. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP), je torej štelo, da tožnik nima zakonitega zastopnika, kar sicer pogojuje dolžnost sodišča, da mu zagotovi ustrezno zastopanje (81. člen ZPP). Vendar pa tožnik zakonitega zastopnika ima.

7. Podlaga zaključku prvostopenjskega sodišča, da je tožnik brez zakonitega zastopnika in odločitvi, da vlogo, ki jo je vložil sam, šteje za pritožbo in predloži v reševanje sodišču druge stopnje, je njegovo stališče, da ima tožnik v postopku postavitve pod skrbništvo pravico vložiti pritožbo. V takšnem postopku ima oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti povezane s sodnimi in upravnimi postopki, sposobnost biti naslovnik pravic oziroma sposobnost biti stranka, nima pa sposobnosti vlaganja procesnih aktov oziroma procesne sposobnosti. Tudi v tem postopku kot procesno nesposobna stranka ne more veljavno sama opravljati procesnih dejanj, zato tudi v tem postopku, vloga, ki jo vloži sama, nima pravnih učinkov in je neupoštevna.

8. Prvostopenjsko sodišče pa je tudi napačno štelo, da je omenjena odločba Centra za socialno delo D. z dne 5. 5. 2017 v delu, s katero se je omenjeni Center razrešil opravljanja dolžnosti tožnikovega skrbnika, pravnomočna, v odločitvi o določitvi novega skrbnika pa ne. Po določbah drugega in tretjega odstavka 178. člena ZZZDR je skrbništvo nad nemladoletnimi osebami namenjeno varstvu njihove osebnosti ter zavarovanju premoženjskih in drugih pravic oseb, ki so pod skrbništvom. Center za socialno delo sme spreminjati svoje prejšnje odločitve glede skrbništva, če je to varovancu v korist in če s tem niso prizadete pravice drugih (220. člen ZZZDR). S takšno odločbo Center razreši prejšnjega skrbnika in imenuje novega. Gre za eno oziroma enotno odločbo, ki je ni mogoče cepiti posebej na odločitev o razrešitvi prejšnjega zakonitega zastopnika in tisto o imenovanju novega6. Takšna odločitev zato ne bi mogla postati v enem delu dokončna in pravnomočna, v drugem pa ne. Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost je ves čas pod skrbništvom bodisi prejšnjega skrbnika oziroma spremenjenega, novega. Tak je tudi namen instituta stalnega skrbništva. V določbah 209. in 210. člena ZZZDR je določeno, da je pod skrbništvom že oseba zoper katero je bil (šele) začet postopek za odvzem poslovne sposobnosti in da skrbništvo nad osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, preneha šele, če ji sodišče z odločbo vrne poslovno sposobnost. Tako nikoli ne more nastopiti položaj, ko bi bila oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, začasno brez zakonitega zastopnika. V primeru tožnika to pomeni, da bi bil do dokončnosti in pravnomočnosti odločbe o spremembi skrbništva tožnikov skrbnik CSD D. po pravnomočnosti pa novo imenovani skrbnik.

9. Navsezadnje pa tudi iz potrdila CSD D. na odločbi o spremembi skrbništva z dne 5. 5. 2017 izhaja, da je postala dokončna in pravnomočna 13. 7. 20177, torej v celoti in ne le v delu kot (napačno) šteje sodišče prve stopnje. Odločba CSD D. z omenjenim potrdilom ima pomen javne listine, kar pomeni, da velja domneva resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje, torej da je bilo o spremembi skrbništva nad tožnikom že pravnomočno odločeno (prvi odstavek 224. člena ZPP). Na navedeno odločbo izdano v upravnem postopku je zato sodišče (zaradi načela prirejenosti postopkov) vezano.

10. Tožnik torej ima zakonitega zastopnika oziroma skrbnika (Š.), zato ni podlage za postopanje po 82. členu ZPP oziroma za postavitev začasnega zastopnika oziroma skrbnika za poseben primer.

1 Lojze Ude et al., Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana, GV Založba, str. 340. 2 Primerjaj Sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 273/2015 in II DOR 341/2015. 3 Pritožbo za predlagatelja bi lahko vložil zgolj njegov zakoniti zastopnik, pa je ni. 4 Primerjaj tč. 9 sklepa Vrhovnega sodišča RS II DOR 341/2015. Primerjaj tudi Sklep Us RS Up-246/16-8. 5 Primerjaj 11. točko že navedenega sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 273/2015. 6 Odločitev o spremembi skrbništva navedena v dveh točkah izkazuje zgolj uporabljeno tehniko izdaje (pisanja) odločbe. 7 Na zadnji strani odločbe je naveden popravek potrdila.