Jedro

Ob zatrjevanju kršitve določil Ustave Republike Slovenije, ki se nanašajo na temeljne človekove pravice in svoboščine, mora sodišče presoditi, ali je verjetno izkazana zatrjevana kršitev o svobodi gibanja in tudi, ali takšna izkazanost, ker gre za ustavno pravico, ki jo je mogoče omejiti le izjemoma, že sama po sebi pomeni obenem tudi že verjetno izkazanost hujših škodljivih posledic.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U 1087/99-24 z dne 13.10.1999 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče ponovno odločalo o tožnikovi zahtevi, vloženi po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97), naj z začasno odredbo naloži toženi stranki, da v roke tožnika ali njegovega pooblaščenca v določenem roku izroči novo potno listino, ki bo identična uničenemu potnemu listu št. ... in ga bo nadomestila, oziroma izda ustrezno začasno odredbo po uradni dolžnosti, ter prepove kakršnokoli uničenje nadomestne potne listine brez izvršljive odločbe. Na pritožbo tožeče stranke je namreč Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom z dne 4.8.1999 razveljavilo sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije z dne 14.7.1999, s katerim je bila zavrnjena tožnikova zahteva, nato pa na pritožbo tožene stranke s sklepom z dne 23.9.1999 razveljavilo sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije z dne 6.8.1999, s katerim je bilo tožnikovi zahtevi delno ugodeno. Pri ponovnem (tretjem) odločanju je upravno sodišče zahtevo znova zavrnilo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je iz listin, ki jih je tožnik predložil, razvidno, da mu je bil izdan potni list Republike Slovenije že 18.6.1993 in nato še 2.6.1999, v obeh navedenih potnih listinah pa je za tožnika vpisano državljanstvo Republike Slovenije. Nasprotno pa izhaja iz listin, ki jih je predložila tožena stranka, da je tožnik ob rojstvu vpisan kot državljan SR Srbije in SFRJ po rodu v rojstno matično knjigo K., letnik 1981, zap. št. ... Tožena stranka je predložila tudi listine, iz katerih izhaja, da tožnik poseduje potrdilo Upravne enote K. o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji iz humanitarnih razlogov z dne 14.6.1999, slovensko delovno knjižico z dne 8.6.1999 in slovensko zdravstveno izkaznico, izdano 14.6.1999. Tožena stranka, sklicujoč se na uradno evidenco o vpisanem državljanstvu tožnika v rojstno matično knjigo, ugovarja pravici tožnika do potnega lista Republike Slovenije. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje presodilo, da ni verjetno izkazano, da je tožnik državljan Republike Slovenije, in da ni verjetno izkazano, da ima pravico do potnega lista Republike Slovenije. S tem pa po mnenju sodišča ni izkazan verjeten obstoj pravnega razmerja. Tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe niti ne zatrjuje grozečih hujših škodljivih posledic, ki bi mu nastale dokler nima potnega lista zaradi izpodbijanega dejanja tožene stranke (govori le o zagotovitvi neoviranega bivanja v Republiki Sloveniji, vstopih in izstopih iz države), niti ni teh posledic verjetno izkazal. Zato je sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnik v pritožbi navaja, da je ocena sodišča, po kateri kršitev svobode gibanja in ostalih, do sedaj uveljavljanih ustavnih pravic, ne predstavlja hujše kršitve, ki notorno povzroča hujše škodljive posledice, ki še trajajo, je v nasprotju z materialno zakonodajo (ustavo). Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu prezre pravno argumentacijo tožeče stranke, kako je z vpisom v računalniško evidenco in se glede računalniške evidence sodišče sploh ne opredeli. Če primerjamo argument vpisa v matično knjigo in argument izdane potne listine (ker je uničenje protipravno, ga ni mogoče šteti za pravno dejstvo, zato je za potrebe tega postopka šteti, da izdani potni list vseeno dokazuje vsa vanjo vpisana pravna in dejanska dejstva), vidimo, da na drugi strani ni sploh nobenih pravnih dejstev, ki bi opravičevala oceno, da verjetnost zahtevka ni izkazana. Prednost naj bi imelo odpravljanje "napake" pri vnosu v računalniško evidenco pred pravno varnostjo, ki jo v minimalnem obsegu ustavno zajamčenih pravic daje ustava neposredno vsakemu, tudi tujcu. Tako je prezrt namen tega postopka, ki je v zaščiti posameznika pred državo, saj država takih postopkov sama ne potrebuje, ker ima dovolj moči, da tudi s protipravnimi sredstvi doseže svoj namen. Sodišče bi moralo po tej poti dajati prednost zaščiti pred odklanjanjem. Varstvo je utemeljeno tudi zaradi uveljavljanih pravnih posledic, ki jih bo nekrivi tožnik utrpel v primeru neuspeha: izgubil je pravico do avtomatičnega priznanja državljanstva, saj se je zanašal (vseeno ali sama ali njeni zakoniti zastopniki) na izdana potrdila o vpisu v knjigo državljanov Republike Slovenije, izdane potne listine in druge dokumente razvidne iz spisa, saj so vsi po datumu uradno kasnejši od domnevnega vpisa državljanstva SR Srbije. Tožnik vztraja pri vseh argumentih, ki jih je navedel. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter ob drugačni uporabi materialnega prava zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na svoje dosedanje navedbe v postopku.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje utemeljuje svojo odločitegv na dveh dejanskih ugotovitvah: po prvi tožnik ni verjetno izkazal obstoj pravnega razmerja, po drugi pa tudi ne hujših škodljivih posledic. Pritožbeno sodišče dvomi v pravilnost obeh dejanskih zaključkov, s tem pa tudi v pravilnost same odločitve.

Sporno pravno razmerje je v konkretnem primeru razmerje, ki izhaja iz tožniku (dvakrat) izdanega potnega lista Republike Slovenije in s katerim mu je kot državljanu Republike Slovenije podeljena pravica do prehoda čez državno mejo. Tožnik je torej takšen potni list imel, pridobil ga je v predpisanem postopku, izdal ga je pristojni organ, in tožena stranka ne trdi, da je bil izdani potni list v obnovljenem postopku razveljavljen z dokončno odločbo. Zato je po presoji pritožbenega sodišča dvomljiv takšen zaključek sodišča prve stopnje, ki temelji le na podatkih o tožnikovem državljanstvu iz evidence rojstne matične knjige. Dvomljiv po eni strani zato, ker se tako kot sporno razmerje ne opredeljuje le razmerje iz potnega lista, temveč širše, tudi samo državljanstvo, ki je očitno tudi sporno, vendar to vprašanje presega predmet spora in opredelitev pravnega razmerja v sedanji fazi odločanja. Po drugi strani pa zato, ker navedenih dejstev niti ne upošteva, čeprav niso sporna in utegnejo vendarle kazati na to, da je sporno pravno razmerje vendarle (glede potnega lista) verjetno izkazano.

Pritožbeno sodišče tudi dvomi v pravilen dejanski zaključek sodišča prve stopnje glede neizkazanosti verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic. Ob upoštevanju celotnega konteksta same zahteve za izdajo začasne odredbe, posebej pa še tožnikove navedbe v odgovoru na pritožbo tožene stranke zoper sklep upravnega sodišča z dne 6.8.1999 (listovne št. 35 do 38 spisa), je vendarle možen zaključek, da je tožnik zatrjeval, da zaradi izvršitve v tem upravnem sporu izpodbijanega nezakonitega dejanja tožene stranke nastaja stanje, ki pomeni neposredno kršitev določil Ustave Republike Slovenije, ki se nanašajo na temeljne človekove pravice in svoboščine in ta ugovor ponavlja tudi v pritožbi. Upravno sodišče zato ugotovitve o neobstoju navedenega pogoja za izdajo začasne odredbe ne more utemeljevati samo s presojo vsebine zahteve, po kateri, da tožnik "govori le o zagotovitvi tožnikovega neoviranega bivanja v Republiki Sloveniji, vstopih in izstopih iz države". Moralo bi presoditi, ali je verjetno izakazana zatrjevana kršitev o svobodnem gibanju (32. člen Ustave), in tudi, ali takšna izkazanost, ker gre za ustavno pravico, ki jo je mogoče omejiti le izjemoma (1. odstavek 16. člena Ustave), že sama po sebi pomeni obenem tudi že verjetno izkazanost nastanka hujših škodljivih posledic.

Iz navedenih razlogov je vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo upravnemu sodišču v novo odločanje na podlagi 74. člena v zvezi z 68. členom ZUS.