Jedro

Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ni pristojno presojati veljavnost zavezovalnega pravnega posla na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep opr. št. Dn. št. 620/2003 z dne 1.12.2005 in sklep zemljiškoknjižnega referenta Dn. št. 620/2003 z dne 13.4.2005 razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta.

Zoper tak sklep se pritožuje predlagatelj, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagani vpis. V pritožbi predlagatelj navaja, da je bila sporna pogodba sklenjena 18.5.2001 pred uveljavitvijo SPZ in bi jo moralo sodišče presojati po ZTLR. Iz vsebine pogodbe izhajajo razlogi zaradi katerih je bila sklenjena. Pritožnik je drugi pogodbeni stranki dal soglasje k spremembi namembnosti zgradbe iz poslovne v stanovanjsko samo zaradi tega, da bo lahko nemoteno opravljal gopodarsko dejavnost, ki je po vseh preostalih aktih označena dejavnost zaradi katere obstoja ta ocena. ZTLR ne določa omenjenega kroga služnosti in se pritožnik ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za nično dovolilo, saj sodišče posega v vsebino dogovora.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba predlagatelja neutemeljeno očita sodišču prve stopnje da je oprlo svojo odločitev na določbe Stvarnopravnega zakonika namesto na Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ko pa je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev le na določbe Zakona o zemljiški knjigi (Ur. list. RS, št. 58/03, v nadaljevanju besedila ZZK-1). V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo fomalnosti postopka (člen 124. ZZK-1) to pomeni, da sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, do podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ni pristojno presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla na podlagi katere, je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo. Zemljiškoknjižno dovolilo je nično samo kadar obsega kakšen pogoj, česar pa v konkretnem primeru ni.

Sodišče sicer v izpodbijanem sklepu navaja, da je zemljiškonjižno dovolilo nično, ker nasprotujejo predpisani pozitivni zakonodaji, pri čemer ne pove katerim pravnim predpisom, niti iz teh razlogov zemljiškoknjižno dovolilo ne more biti nično, temveč kvečjemu razpolagalni posel, katerega ničnost pa ne more ugotavljati zemljiškoknjižno sodišče. Ker je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno napačna in ker sodišče prve stopnje ni vročalo sklepov o zavrnitvi vpisa zemljiškoknjižnemu lastniku, je bilo izpodbijani sklep in sklep o zavrnitvi vpisa razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (člen 161/3 točka 5 ZZK-1), saj bi v primeru spremembe izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče odvzelo pravno sredstvo. V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje opraviti predlagani vpis in sklep o vpisu vročiti predlagatelju in zemljiškoknjižnemu lastniku.