Snemanje zemljišča v zasebni lasti

Datum

10.03.2023

Številka

07121-1/2023/345

Kategorije

Moderne tehnologije, Pravne podlage, Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 9. 3. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora, ki ga vaš sosed izvaja nad svojim zemljiščem. Pojasnjujete, da se do vaše hiše peljete čez makadamsko pot, ki je v lasti soseda oziroma poteka čez sosedovo zemljišče. Sosed je zunaj postavil kamere, s katerimi nadzoruje promet na svojem zemljišču, zato vas zanima, če je takšen videonadzor dovoljen.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP pojasnjuje, da gre v primeru, ko lastnik zemljišča snema zgolj svojo posest, za t. i. obdelavo osebnih podatkov za osebno uporabo, družinsko življenje, oz. druge domače potrebe. Iz tega izhaja, da pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne pridejo v poštev.

Ob tem IP dodaja, da so na voljo tudi druge oblike pravnega varstva. Posameznik, ki meni, da se s snemanjem posega v njegove osebnostne pravice, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki sodijo v pristojnost sodišč. Tako je posameznik, ki neupravičeno snema druge, lahko podvržen odškodninski tožbi (134. člen Obligacijskega zakonika) ali uvedbi kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja (138. člen Kazenskega zakonika).

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da se v skladu z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba) pravila ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Iz tega izhaja, da v kolikor lastnik zemljišča snema zgolj svojo posest, gre za t. i. obdelavo osebnih podatkov za osebno uporabo, družinsko življenje, oz. druge domače potrebe, zato v tem primeru določbe Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne pridejo v poštev. To pomeni predvsem, da izvajalec videonadzora ne potrebuje osebne privolitve posameznika v smislu določb Splošne uredbe in mu ni treba izpolniti obveznosti glede videonadzora iz ZVOP-2 (na primer glede obvestila s predpisano vsebino).

Kljub temu pa IP opozarja, da gre lahko pri neupravičenem snemanju tudi za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS. Ta sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, po 138. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, s sprem. in dop.; KZ-1) lahko neupravičeno slikovno snemanje v določenih primerih (snemanje brez soglasja, pri katerem se občutno poseže v zasebnost posameznika) predstavlja kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, zato je lahko posameznik, ki neupravičeno snema druge, podvržen tudi uvedbi kazenskega postopka. Poleg tega lahko po 134. členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07, s sprem. in dop.; OZ) vsak posameznik od sodišča zahteva, da prepreči dejanje, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja, ali da odstrani njegove posledice.

Lepo vas pozdravljamo,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka