Jedro

Da bi bili izpolnjeni pogoji za izločitev, je treba izkazati „naklonjenost“ sodnika eni od strank izven odločitev procesnega vodstva, ki obsega (tudi večkratno) preložitev naroka, če ena od strank izkaže bolezen, kot je v tem primeru.

Pritožbene navedbe, iz katerih smiselno izhaja, da razpravljajoča sodnica ne bi smela „verjeti“ zdravniškim spričevalom in bi jih morala drugače ocenjevati, kot jih je, pa presegajo dolžnost in znanje sodišča. Sodišče podvomi v zdravniška spričevala, ki so uradna listina, le, ko ima utemeljene razloge za to ter v takem primeru postavi izvedenca medicinske stroke glede zmožnosti sodelovanja na sodišču oziroma kot je v tem primeru napovedala razpravljajoča sodnica, postavi stranki, ki ne more sodelovati na sojenju, skrbnika.

Življenjsko logično je, da sodnik ne bo ob najmanjšem sumu, da stranka ni sposobna za sojenje, le-tej postavljal skrbnika, pač pa mora za takšno postopanje imeti utemeljene razloge, kar vse je vprašanje procesnega vodstva, ki, kot že večkrat poudarjeno, ne more biti razlog za izločitev sodnice.

Izrek

Pritožba upnice se zavrne in se izpodbijani sklep predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru potrdi.

Obrazložitev

1. Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je z izpodbijanim sklepom zahtevo stečajne upnice A. d. d., z dne 26. 9. 2022 za izločitev okrožne sodnice svetnice B. B. zavrnilo.

2. Zoper takšen sklep se je pritožila upnica A. d. d. iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi upnice za izločitev sodnice B. B., ugodi oziroma podredno, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz sklepa predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru izhaja, da je iz zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice razvidno, da je upnica izločitveni razlog po 6. točki 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) utemeljevala s tem, da je razpravljajoča sodnica očitno pristranska in naklonjena dolžniku zaradi tega, ker je naroke razpisane za dne 6. 4. 2022, 13. 7. 2022 in 12. 9. 2022 preklicala in zaradi opravičil dolžnika preložila. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi predsednice, ki je zahtevo upnice zavrnila. Razpravljajoča sodnica je naroke preložila iz razloga, ker je dolžnik podal opravičljive razloge, to je bolezen, skupaj z dokazili o le tej.

5. Pritožnica navaja predvsem, da je predsednica sodišča okoliščine v zvezi z zahtevo zmotno poimenovala kot nestrinjanje s sodničino odločitvijo glede procesnega vodstva in časovnim potekom postopka. Navaja, da je razlog za izločitev v tem, da razpravljajoča sodnica na podlagi neutemeljenih predlogov ene stranke in ob neupoštevanju opozoril in predlogov druge stranke, neprestano preklicuje razpisani narok in ga prelaga za daljši določen čas, kar vzbuja dvom o njeni nepristranskosti iz 6. točke 70. člena ZPP. Navaja tudi, da v nobenem od dosedanjih treh primerov predloga za preložitev naroka za začetek stečajnega postopka dolžnik ni predložil ustreznega obrazca za bolezen skladno z določbo drugega odstavka 115. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ter ustaljeno sodno prakso.

6. Pritožbeno sodišče ne soglaša z navedenim. V celoti ima prav predsednica okrožnega sodišča, ki je takšne razloge za izločitev zavrnila, saj se nanašajo na procesno vodstvo sodnice in ne morejo biti razlog za njeno izločitev. Poleg tega je razpravljajoča sodnica narok preklicala v vseh treh primerih na podlagi zdravniškega opravičila dolžnika, ki je v sodnem spisu (za dne 6. 4. 2022, r. št. 12, opravičilo dr. C. C., za dne 13. 7. 2002 r. št. 23, opravičilo dr. D. D., za dne 14. 9. 2022 r. št. 28, dr. D. D.). Ne drži torej pritožbena navedba, da sta bili le dve zdravniški opravičili, niti da nista bili ustrezni. Opravičila so na obrazcu, skupaj z izvidom in opisom bolezni ter težav dolžnika. Konkretneje pa pritožnica ne pojasni, kaj naj bi obrazcem opravičila in izvidu zdravnika manjkalo in zakaj niso ustrezna.

7. Pritožbene navedbe, iz katerih smiselno izhaja, da razpravljajoča sodnica ne bi smela „verjeti“ zdravniškim spričevalom in bi jih morala drugače ocenjevati, kot jih je, pa presegajo dolžnost in znanje sodišča. Sodišče podvomi v zdravniška spričevala, ki so uradna listina, le, ko ima utemeljene razloge za to ter v takem primeru postavi izvedenca medicinske stroke glede zmožnosti sodelovanja na sodišču oziroma kot je v tem primeru napovedala razpravljajoča sodnica, postavi stranki, ki ne more sodelovati na sojenju, skrbnika. V tem primeru ni bilo razlogov za dvom v zdravniška potrdila, niti jih pritožnik sam, s tem, ko je navedel posamezne izseke iz izvida, brez da je strokovnjak zdravniške stroke (kot niti sodišče ni), in tako ocenjeval, da je dolžnik sposoben za prihod na sodišče, čeprav v mnenju zdravnika izrecno piše, da ni sposoben udeležbe na sodnih obravnavah zaradi možnosti avtodestrukcije, ni uspel podati. Prav tako ni mogoče slediti pritožbeni navedbi pritožnice, da je s tem, ko je preložila narok zaradi bolezni dolžnika za čas do dva meseca, razpravljajoča sodnica izkazala naklonjenost dolžniku. Da bi bili izpolnjeni pogoji iz 6. točke 70. člena ZPP, je treba izkazati „naklonjenost“ sodnika eni od strank izven odločitev procesnega vodstva, ki obsega (tudi večkratno) preložitev naroka, če ena od strank izkaže bolezen, kot je v tem primeru.

8. Pritožnica navaja tudi, da zaradi odsotnosti ene stranke ni nobenega razloga za to, da sodišče narok prekliče, saj je bil dolžnik že zaslišan v predhodnem stečajnem postopku 11. 5. 2022 in tako niso podani razlogi, zaradi katerih bi moral biti dolžnik prisoten na naslednjih narokih. Sodišče namreč na podlagi določbe četrtega odstavka 239. člena ZFPPIPP, če se dolžnik ne udeleži naroka za začetek stečajnega postopka, lahko opravi narok v njegovi odsotnosti. Pritožnik tudi meni, da sploh niso podani razlogi, zaradi katerih bi bil potreben dodaten narok za začetek stečajnega postopka. Tudi te navedbe se nanašajo na procesne odločitve razpravljajoče sodnice in ne morejo biti razlog za njeno izločitev, tudi če se pritožnica z njimi ne strinja.

9. Enako velja za pritožbene trditve glede tega, da je razpravljajoča sodnica v izjavi glede zahteve za njeno izločitev navedla, da bo v primeru, če se izkaže, da dolžnik ni sposoben nastopati na sojenju, postavila skrbnika in s tem v zvezi pritožnica očita, da je sodnica pristranska zato, ker tega postopka še ni začela. Življenjsko logično je, da sodnik ne bo ob najmanjšem sumu, da stranka ni sposobna za sojenje, le-tej postavljala skrbnika, pač pa mora za takšno postopanje imeti utemeljene razloge, kar vse je vprašanje procesnega vodstva, ki, kot že večkrat poudarjeno, ne more biti razlog za izločitev sodnice.

10. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru, saj ni našlo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.