Jedro

Ker ničnost pogodbe učinkuje za nazaj, kar pomeni, da se šteje, da pogodba, ki je obremenjena z ničnostjo, ni bil nikoli sklenjena, vpis družbenika v sodni register pa je zgolj deklaratorne narave, bi moralo sodišče prve stopnje ugovorne navedbe dolžnika glede ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža in v zvezi s tem zatrjevano pravno relevantno dejstvo, da dolžnik v času začetka izbrisa družbe ni bil družbenik te družbe in zato ne odgovarja za njene obveznosti, bodisi samo obravnavati kot predhodno vprašanje, ali pa prekiniti izvršilni postopek, dokler o predhodnem vprašanju ne bi bilo pravnomočno odločeno.

Izrek

Pritožbi dolžnika zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 18.01.2005, se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i v 1.točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje; v preostalem delu (2. in 3.točka izreka) pa se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba dolžnika zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 23.08.2005, pa se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18.01.2005: pod točko 1) zavrnilo ugovor dolžnika M.J. zoper sklep o izvršbi z dne 03.11.2004; pod točko 2) zavrglo njegov ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 14.01.2000 ter pod točko 3) zavrnilo njegov predlog za odlog izvršbe do pravnomočne odločitve o pravnem sredstvu. S sklepom z dne 23.08.2005 pa je sodišče prve stopnje zavrglo ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 14.01.2000 in zoper sklep z dne 03.11.2004; njegov predlog za obnovo postopka z dne 27.06.2005 pa je zavrglo.

Zoper zgoraj navedena sklepa se je po svojem pooblaščencu pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal njuno spremembo oziroma razveljavitev.

V pritožbi zoper sklep z dne 18.01.2005 navaja, da je v svojih vloženih pravnih sredstvih z dokaznimi predlogi in dokazi dokazoval, da nikoli ni bil družbenik družbe E. d.o.o. in da je pogodba, na podlagi katere naj bi pridobil delež v navedeni družbi nična oziroma neobstoječa. Ves čas je ugovarjal, da obveznosti družbe zato niso prešle nanj in dejansko nikoli ni bil družbenik izbrisane družbe. V podkrepitev svojih navedb pa je predložil in predlagal izvedbo številnih dokazov, ki pa jih sodišče prve stopnje ni izvedlo in je zato absolutno bistveno kršilo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču prve stopnje je predložil tudi tožbo s potrdilom o priporočeni oddaji na pošto, s katero je pred Okrožnim sodiščem v N. sprožil sodni spor v katerem uveljavlja ničnost sporne pogodbe, na podlagi katere naj bi postal družbenik družbe E. d.o.o. Prvostopno sodišče pa niti ni počakalo na odločitev Okrožnega sodišča v N., niti ni samo rešilo že omenjenega predhodnega vprašanja, s tem pa je tudi absolutno bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 14.tč. 1.odst. 339.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ. Obrazložitev izpodbijanega sklepa namreč nima razlogov v zvezi ničnostjo. Neutemeljeno pa je bil zavrnjen tudi njegov predlog za odlog izvršbe, saj je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da je v svojem predlogu izrecno navedel, da naj bi mu s takojšnjo neupravičeno izvršbo nastala nenadomestljiva škoda in da je predlagal tudi izvedbo dokazov k tej svoji trditvi. Navaja tudi, da je v svojih pravnih sredstvih med drugim izpostavil tudi dejstva, kot so: ničnost pogodbe o prenosu poslovnih deležev z dne 04.06.2001, ničnost po 52.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), po 2. in 3.odst. 53.čl. ZOR ter po 103.čl. ZOR, nedopustnost podlage - razloga za sklenitev pogodbe z dne 04.06.2001, itd., o katerih pa se sodišče prve stopnje sploh ni izreklo. Sodišče prve stopnje je tudi spregledalo načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in je tudi zato nedopustno zavrglo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 14.01.2000. Zmotno je ugotovilo, da naj bi bil sklep o izvršbi z dne 14.01.2000 že pravnomočen, zaradi česar naj bi bilo potrebno dolžnikov ugovor zavreči. Podan je bil namreč tudi ugovor po izteku roka in sicer po 12.tč. 1.odst. 55.čl. ZIZ in logično je, da v kolikor gre za ugovor po izteku roka, je le-tega potrebno meritorno obravnavati. Opozarja še, da sodišče prve stopnje kljub njegovemu izrecnemu ugovoru ni upoštevalo ustavne odločbe opr.št. U-I-135/00-60 z dne 23.05.2002 in je tako protiustavno dopustilo tek zakonskih zamudnih obresti tudi v obdobju od 24.05.2002 do 04.11.2002. Sicer pa bi bilo po njegovem mnenju potrebno uporabiti tudi 376.čl. Obligacijskega zakonika (OZ), po katerem obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico. Sodišče prve stopnje pa se tudi ni izreklo o dolžnikovem ugovoru zastaranja terjatev ter obresti, zaradi česar odločitev nima razlogov o odločilnih dejstvih in o izrecnih ugovorih dolžnika. Navaja tudi, da pa tudi upnik ni predložil nobenega dokaza, da naj bi terjatev prešla na dolžnika, pač pa je to le pavšalno zatrjeval, pri čemer pa je dolžnik temu izrecno nasprotoval. V pritožbi zoper sklep z dne 23.08.2005 pa dolžnik poudarja, da je dne 27.06.2005 zoper sklep o izvršbi z dne 14.01.2000 in zoper sklep z dne 03.11.2004 vložil nov ugovor, hkrati z njim pa tudi predlog za obnovo postopka. To njegovo ravnanje temelji na določbah 1.odst. 56.čl. ZIZ in 3.odst. 61.čl. ZIZ. Nadalje opozarja na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v katerem je zavzeto stališče, da se v primeru, ko upnik predlaga nadaljevanje izvršbe proti dolžniku vloga družbenika, v kateri zatrjuje, da obveznost ni prešla nanj, obravnava kot ugovor zoper sklep o izvršbi po 12.tč. 1.odst. 55.čl. ZIZ in se o tem vprašanju ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršbe. Po izteku roka za ugovor je po mnenju dolžnika mogoče vse do konca izvršilnega postopka podati nov ugovor in sicer iz razlogov (dejstev), ki so nastopili po izdaji sklepa o izvršbi. Tako v ugovoru z dne 27.06.2005 kot tudi v predlogu za obnovo postopka je dolžnik kot dokaz naslovnemu sodišču med drugim posredoval pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v N. z dne 26.04.2005, (ki je postala pravnomočna dne 28.05.2005). S to odločbo je dokazano, da nikoli ni postal družbenik družbe E. d.o.o., saj je pogodba o prenosu poslovnih deležev nična in nima učinkov. To pa pomeni, da gre za dopusten ugovor po izteku roka, saj je bila navedena odločba izdana po izdaji sklepa o izvršbi in po njegovi pravnomočnosti. Zato sodišče prve stopnje njegovega ugovora ne bi smelo zavreči. Tudi predlog za obnovo postopka je bil neutemeljeno zavržen. S sklepom sodišča prve stopnje z dne 18.01.2005, zoper katerega je vložil pritožbo, je bilo odločeno, da se ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dolžnika zavrne. V konkretnem primeru je torej šlo zgolj za formalno odločitev prvostopnega sodišča o nadaljevanju izvršbe zoper dolžnika. Sklep o izvršbi z dne 14.01.2000 je torej postal pravnomočen in je zoper njega dovoljeno in dopustno vložiti predlog za obnovo postopka.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je utemeljena dolžnikova pritožba le v obsegu, kolikor ta izpodbija sklep sodišča prve stopnje z dne 18.01.2005 v 1.točki izreka. Zato je v tem obsegu pritožbi dolžnika ugodilo, v preostalem delu pa je pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Glede pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 18.01.2005: Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik v svojem ugovoru zoper sklep z dne 03.11.2004 kot ključno dejstvo izpostavljal, da je pogodba o prenosu poslovnega deleža z dne 04.06.2001, na podlagi katere naj bi pridobil poslovni delež v družbi E. d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra po določilih Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), nična. Sodišče prve stopnje pa se je v zvezi s tem postavilo na stališče, da so neupoštevne te navedbe dolžnika, saj je bil objavljen sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra, kar dokazuje, da je dolžnik univerzalni pravni naslednik izbrisane družbe. Pritožbeno sodišče se s takim stališčem sodišča prve stopnje ne strinja. Po 1.odst. 416.čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) se poslovni deleži lahko odsvojijo in dedujejo, pri čemer je za odsvojitev deleža potrebna pogodba izdelana v obliki notarskega zapisa (3.odst. 416.čl. ZGD). Za prenos poslovnega deleža je torej odločilna sklenitev pogodbe v predpisani obliki, vpis spremembe družbenika v sodni register pa je zgolj deklaratornega značaja. Pasivno legitimiran v postopku izvršbe, ki se nadaljuje zoper družbenika družbe, ki je bila po ZFPPod izbrisana iz sodnega registra, je lahko samo tisti, ki je bil v trenutku izbrisa družbe dejansko družbenik te družbe. Ker ničnost pogodbe učinkuje za nazaj, kar pomeni, da se šteje, da pogodba, ki je obremenjena z ničnostjo, ni bil nikoli sklenjena, vpis družbenika v sodni register pa je zgolj deklaratorne narave, bi moralo sodišče prve stopnje ugovorne navedbe dolžnika glede ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža in v zvezi s tem zatrjevano pravno relevantno dejstvo, da dolžnik v času začetka izbrisa družbe ni bil družbenik te družbe in zato ne odgovarja za njene obveznosti, bodisi samo obravnavati kot predhodno vprašanje, ali pa prekiniti izvršilni postopek, dokler o predhodnem vprašanju ne bi bilo pravnomočno odločeno pred Okrožnim sodiščem v N. Brez odločitve o utemeljenosti dolžnikovih ugovornih navedb v zvezi z ničnostjo pogodbe o prenosu poslovnega deleža namreč ni mogoče odločiti o prehodu obveznosti izbrisane družbe nanj, saj je jedro problema v tem, ali je pritožnik dejansko imel ob izbrisu družbe iz sodnega registra res status družbenika izbrisane družbe. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v 1.točki izreka razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ). Pri ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje glede utemeljenosti dolžnikovega ugovora zoper sklep z dne 03.11.2004 upoštevati odločitev iz sedaj že pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v N. Neutemeljena pa je po mnenju pritožbenega sodišča pritožba dolžnika v delu, ki se nanaša na 2.točko izreka izpodbijanega sklepa. Dolžnik je namreč po prejetju sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka z dne 03.11.2004 vložil dva vsebinsko enaka ugovora; enega zoper sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka z dne 03.11.2004, drugega pa zoper sklep o izvršbi z dne 14.01.2000, ki je bil izdan zoper tedaj še obstoječo družbo E. d.o.o. Ker se že ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka z dne 03.11.2004 obravnava kot ugovor po izteku roka zoper sklep o izvršbi z dne 14.01.2000, dolžnik nima pravnega interesa, da posebej podaja še ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 14.01.2000, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je ta njegov ugovor zavrglo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper 2.točko izreka izpodbijanega sklepa zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Povsem pravilna pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje glede dolžnikovega predloga za odlog izvršbe do pravnomočne odločitve o pravnem sredstvu (točka 3 izreka sklepa). Z utemeljitvijo sodišča prve stopnje, da dolžnik ni z ničemer za verjetno izkazal, da bi mu s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva škoda, ki bi bila večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku, se pritožbeno sodišče popolnoma strinja. Trditve dolžnika, da bo utrpel ogromno in nenadomestljivo škodo namreč niso z ničemer konkretizirane in so le pavšalno zatrjevane. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper 3.točko izreka izpodbijanega sklepa zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Glede pritožbe dolžnika zoper sklep sodišča z dne 23.08.2005: Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik po prejemu sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka dne 26.11.2004 vložil ugovore, o katerih je sodišče prve stopnje odločalo s sklepom z dne 18.01.2005. Ponovno pa je dolžnik zoper navedena sklepa vložil ugovore dne 27.06.2005. Glede na določila 2.odst. 56.čl. ZIZ sicer lahko dolžnik tekom izvršilnega postopka vloži tudi več ugovor po izteku roka, vendar mora v kasnejšem ugovoru uveljavljati razloge, ki jih doslej ni mogel. V ugovorih, ki jih je dolžnik podal dne 27.06.2005 pa je dejansko le ponovil razloge, ki jih je že uveljavljal v svojem prvotnem ugovoru z dne 26.11.2004 ter k temu zgolj še dodal, da je bilo pred Okrožnim sodiščem v N. o zatrjevani ničnosti predmetne pogodbe že pravnomočno odločeno. Ker glede na navedeno dolžnik v ugovorih, ki jih je vložil dne 27.06.2005 ni uveljavljal novih razlogov, je sodišče prve stopnje skladno z 2.odst. 56.čl. ZIZ ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 14.01.2000 in zoper sklep z dne 03.11.2004 pravilno zavrglo.

Prav pa je ravnalo sodišče prve stopnje tudi, ko je zavrglo predlog za obnovo postopka (2.točka izreka sklepa). Res je sicer v obravnavanem izvršilnem postopku sklep o izvršbi z dne 14.01.2000 že postal pravnomočen, kot zatrjuje dolžnik v pritožbi, ker pa je dolžnik zoper sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka z dne 03.11.2004 vložil ugovor, ki se obravnava kot ugovor po izteku roka zoper sklep o izvršbi po 12.tč. 1.odst. 55.čl. ZIZ, o katerem pa še ni pravnomočno odločeno, pogoji za obnovo postopka niso podani. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika tudi v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ).