Jedro

Če je izražena volja otroka v nasprotju z njegovimi koristmi, še posebej pa, če je posledica nedopustnega pritiska roditelja, sorodnikov ali drugih oseb, se takšna volja otroka ne upošteva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagatelj predlagal, da se mld. A. A., rojenemu ..., začasno do pravnomočne odločitve v predmetnem nepravdnem postopku določi stalno prebivališče na naslovu ..., kjer ima stalno prebivališče predlagatelj in da se začasno do pravnomočne odločitve v predmetnem nepravdnem postopku vpiše v Osnovno šolo X. Posledično je bil zavrnjen tudi predlog, da se nasprotni udeleženki naloži, da v roku treh dni da pisno soglasje za spremembo stalnega prebivališča in soglasje za vpis mld. otroka v Osnovno šolo X, saj bo v nasprotnem soglasje nadomestil sklep sodišča. Prvo sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je ugotovilo, da predlagatelj ni izkazal, da obstaja nevarnost, da bo otroku nastala težko popravljiva škoda, če začasna odredba ne bo izdana.

2. Predlagatelj v pritožbi in dopolnitvi pritožbe izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti neformalni razgovor z otrokom in zaslišati B. B. ter poslušati zvočne posnetke, ki jih je predlagatelj vložil na naroku 27. 8. 2015, prav tako pa bi moralo dokazno oceniti izjavo otroka, ki jo je dal preko C. C. 26. 8. 2015. Sodišče je na ta način kršilo 8. člen ZPP in storilo absolutno bistveno kršitev postopka. Predlagatelj je bil prisiljen dati soglasje za spremembo stalnega bivališča otroka, ker je nasprotna udeleženka otroka samovoljno izpisala iz vrtca v A. in ker tam ni bilo več prostora, je bila edina možnost, da se otroka vpiše v vrtec v B. Prvo sodišče je povzelo mnenje CSD A., ki za podajo mnenja v predmetni zadevi ni pristojno. Krajevna pristojnost CSD se določa po kraju, kjer ima otrok stalno bivališče. Otrok ima stalno prebivališče v B., zato je podana pristojnost CSD B. Razgovor z otrokom je bil opravljen v januarju 2015, v drugem postopku, ko se predmetni postopek v zvezi s šolo ni ugotavljal, CSD pa je bil seznanjen, da otrok želi v šolo v A. Nepravilne so ugotovitve CSD, da ima otrok sovrstnike iz vrtca v šoli, kar naj bi po mnenju CSD otroku olajšalo vstop v šolo. Otrok bi tako z vstopom v OŠ v B., kot v OŠ v A. ostal v okolju, v katerem prebiva od rojstva, zato se otrokovo okolje ne bi spremenilo. Edina sprememba je, da otrok ne bo več s sovrstniki iz vrtca, kar je normalno za vsakega šolarja. Prvo sodišče ugotavlja, da otrok biva v okolju pri materi, kljub temu, da je otrok en teden pri mami in en teden pri očetu, tako da biva v dveh različnih okoljih, socialna mreža pri očetu pa je bistveno širša. Otroka bi v primeru šolanja v A. pred vrati čakal šolski kombi petnajst minut pred začetkom pouka, ob 12.00 uri pa bi ga pripeljal nazaj domov, kjer bi do prihoda očeta iz službe bival v varstvu pri starih starših. Otrok ne bi potreboval podaljšanja bivanja, saj bi pri predlagatelju imel zagotovljeno varstvo. Pri predlagatelju ima otrok družbo sorodnikov, ima pa tudi svoje prijatelje, s katerimi se druži. Prvo sodišče je odločitev sprejelo, kot da je otrok že dodeljen v varstvo in vzgojo materi. Navedba sodišča, da naj ostane stanje nespremenjeno, da oče otroka vozi v šolo v B., če ga je že sedaj vozil v vrtec, ne upošteva največje koristi otroka, temveč koristi nasprotne udeleženke, ki ne želi voziti otroka v A. Otrokovo šolanje bistveno vpliva na njegov razvoj, zato bi o predlogu predlagatelja moralo odločiti sodišče ne glede na to, kateremu od staršev bo otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, zato tudi ni odločilna okoliščina, kje ima otrok stalno bivališče oziroma kje je hodil v vrtec. Otrok je večkrat povedal predlagatelju in nasprotni udeleženki, da se ne želi šolati v OŠ Y. Prvo sodišče je takšno mnenje otroka, ki ga je tudi izrazil preko C. C., dolžno upoštevati, kar izhaja iz izjave z dne 26. 8. 2015. 3. Nasprotna udeleženka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izvedlo kontradiktorni postopek, v katerem pa ni izvedlo vseh predlaganih dokazov predlagatelja, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, če bi iz trditvene podlage predlagatelja izhajalo, da je začasna odredba, s katero predlaga, da se spremeni otrokovo stalno bivališče in odloči, da se bo otrok šolal v OŠ X, potrebna iz razloga, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode pri otroku. Teh trditev predlagatelj ni dal ne v postopku pred sodiščem prve stopnje, ne ponudi pa jih tudi ne v pritožbi. Pritožbeno sodišče pritrjuje predlagatelju, da je odločitev o kraju šolanja otroka ena izmed okoliščin, ki pomembno vpliva na otrokov osebnostni razvoj, zato se bo v postopku odločanja o predlogu predlagatelja, da se spremeni otrokovo stalno bivališče in določi kraj šolanja otroka, ugotavljale vse okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba in bo zato (najverjetneje) potrebno izvesti vse dokaze, ki jih je predlagal predlagatelj. Takšen celovit dokazni postopek, ki mora biti hiter, bo šele dal prepričljiv odgovor na vprašanje, ali je predlog predlagatelja res v korist otroka. Pritožbeno sodišče je že izpostavilo, da mora biti postopek o odločanju o predlogu predlagatelja hiter, kar pomeni, da bi bil predlog za izdajo začasne odredbe utemeljen le v primerih, če bi bilo glede na okoliščine primera izkazano, da šolanje otroka v kraju njegovega sedanjega stalnega prebivališča, predstavlja okoliščino, zaradi katere otroku nastaja oziroma bo nastala težko nadomestljiva škoda. Teh okoliščin pa predlagatelj ni zatrjeval in izkazal. 6. Glede na trditve udeležencev postopka pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam predlagatelja, da bi otrok tako z vstopom v OŠ v B., kot v OŠ v A. ostal v okolju, v katerem prebiva od rojstva (oziroma od drugega leta starosti(2) ), zato se otrokovo okolje v ničemer ne bi spremenilo. Prednosti šolanja v kraju stalnega bivališča, ki jih izpostavlja predlagatelj, bodo lahko pomembne okoliščine, na podlagi katerih bo sodišče odločilo o njegovem predlogu v rednem postopku, niso pa odločilne okoliščine v postopku izdaje začasne odredbe, kjer se ugotavlja obstoj težko nadomestljive škode. Nasprotna udeleženka je februarja 2015 prejela vabilo za šolanje otroka na OŠ Y, ker ima otrok stalno bivališče v B.(3), sodelovala je z navedeno OŠ v postopku vpisa, predlagatelj pa razen nasprotovanja, da bi se otrok šolal na OŠ Y(4), ni navedel nobenih aktivnosti povezanih z vpisom otroka v OŠ X, predvsem pa ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, na podlagi katerih bi šolanje otroka na OŠ Y, že pred dejanskim nastopom, kazale na otrokovo stisko, ki bi za otroka predstavljala hudo psihično obremenitev. Predlagatelj tudi ni navedel konkretnih razlogov, zaradi katerih je otrok izrazil željo, da bi se šolal v A. in ki bi kazale na potrebo, da se že z začasno odredbo odloči o kraju šolanja otroka.

7. Prav ima pritožba, da je CSD B. pristojno za podajo mnenja, vendar le v rednem postopku, v postopku izdaje začasne odredbe pa je zadoščalo mnenje CSD A. Odločitev ni nezakonita iz že obrazloženih razlogov(5), predvsem pa iz razloga, ker je CSD A. obravnaval družino od leta 2010 in je zato poznal razmere v družini, ob tem, da je tudi predlagatelj v dokaznih predlogih predlagal, da se naredijo poizvedbe na CSD A. in se skliceval na listine tega CSD. Iz mnenja CSD A. izhaja, da bi bilo v korist otroka, če se vpiše v OŠ Y, kjer ima otrok stalno bivališče, saj bo lahko vstopil v šolo s sovrstniki iz vrtca. Iz mnenja CSD še izhaja, da ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih nasprotna udeleženka ne bi bila sposobna zagotoviti otroku primernega osebnostnega razvoja, zato ni najti utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi otroku grozila težko nadomestljiva škoda, če bi se šolal na OŠ Y(6).

8. Izražena volja otroka o kraju stalnega bivališča oziroma šolanja se bo upoštevala, vendar v okviru dokazne ocene z drugimi dokazi in ob predpostavkah, da bo otrok sposoben neodvisno izraziti(7) lastno voljo o teh vprašanjih in prepoznati koristi, ki mu bodo zagotavljale uspešen osebnostni razvoj. Če je izražena volja otroka v nasprotju z njegovimi koristmi, še posebej pa, če je posledica nedopustnega pritiska roditelja, sorodnikov ali drugih oseb, se takšna volja otroka ne upošteva. V rednem postopku bo zato treba pridobiti izjavo otroka, zaslišati B. B. in izvesti druge dokaze, ki jih sodišče prve stopnje v postopku izdaje začasne odredbe ni izvedlo in se bodo izkazali kot relevantni. Izjava C. C. in zvočni posnetki na CD na katere opozarja pritožba, pa ne spreminjajo pravilnih ugotovitev prvega sodišča, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.

9. Številne okoliščine namreč kažejo, da šolanja otroka v OŠ Y, ne predstavlja nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode. Otrok je od drugega leta dalje obiskoval vrtec v B., zato je logična posledica, da bo v šolskem okolju imel sovrstnike iz vrtca(8). Predlagatelj v pritožbi izpostavlja, da so stiki razdeljeni med udeleženca na način, da ima vsak starš otroka en teden, kar velja šele za zadnje obdobje, pred tem pa so se stiki izvajali na način, da je imel predlagatelj otroka vsak drug vikend, drugače pa enkrat tedensko med tednom, v tem obdobju je tudi plačeval preživnino v višini 200,00 EUR(9), kar le dodatno kaže na močno povezanost otroka z okoljem, kjer ima stalno bivališče. Prvo sodišče ugotavlja, da bo tudi režim stikov lahko ohranjen kot je bil do sedaj, pritožbeno sodišče pa izpostavlja, da so s šolanjem otroka(10) nastopile nove obveznosti za udeleženca, ker bosta morala skrbeti, da bo otrok redno in uspešno izpolnjeval šolske obveznosti, kar bo že samo po sebi zahtevalo dodatno prilagajanje obeh udeležencev postopka, če bosta želela zagotoviti otroku uspešen osebnostni razvoj.

10. Iz že obrazloženih razlogov so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje storilo absolutne bistvene bistvene kršitve postopka in ker tudi drugi pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka, enako nasprotna udeleženka, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben.

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): V oklepaju - op. pritožbenega sodišča. Op. št. (3): Iz odgovora OŠ X z dne 13. 5. 2015 (glej prilogo A 3), ki je bil poslan predlagatelju, pa izhaja, da bo na šoli le en oddelek 1. razreda, vendar je šola dolžna sprejeti otroka udeležencev, če bo imel začasno ali stalno bivališče v šolskem okolišu. Op. št. (4): Razen pridobljene informacije o vpisu - glej prilogo A 3 in op. 3. Op. št. (5): Ker ni bila zatrjevana in izkazana težko nadomestljiva škoda, primerjaj tudi z razlogi iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2733/2014-IV z dne 5. 3. 2015 (priloga A 2), zaradi katerih je bila iz enakih razlogov zavrnjena začasna odredba nasprotne udeleženka v postopku dodelitve otroka v varstvo in vzgojo.

Op. št. (6): Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba neutemeljena tudi ob smiselnem upoštevanju stališč, ki jih je zavzelo Ustavno sodišče v odločbi Up-410/01 v zvezi s postopkom izdaje začasne odredbe v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, ki jih predlagatelj sicer ne izpostavlja.

Op. št. (7): Brez nedopustnih vplivov roditeljev in drugih oseb.

Op. št. (8): Čemur pritrjuje tudi pritožba, ki navaja, da bi v primeru, če bi se otrok šolal v A. to pomenilo, da v OŠ ne bi bil s sovrstniki iz vrtca, kar pa ni nepomembna okoliščina za otroka, ki prvič vstopa v šolsko okolje, kot to meni pritožba.

Op. št. (9): Glej izpoved predlagatelja prvi in drugi odstavek na strani 83 in izpoved nasprotne udeleženke peti odstavek na strani 96 in drugi odstavek na strani 97 sodnega spisa.

Op. št. (10): Otrok je s 1. 9. 2015 nastopil šolanje v prvem razredu OŠ Y.