Jedro

rhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da toženec1 prekliče posamezne konkretne izjave, ki jih je dal tekom kazenskega postopka zoper njega (podrobnosti glede tega, kako ga je spolno zlorabljal in mu dajal drogo), ter da mu plača en evro odškodnine. Odločilo je tudi, da mora tožnik povrniti toženčeve pravdne stroške v proračun RS.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da je tožnik dolžan povrniti tožencu njegove stroške odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali lahko Upravno sodišče brez razpisa glavne obravnave odloči o zadevi, čeprav jo je stranka izrecno zahtevala, predlagala zaslišanje prič, izvedbo dokazov in je zaslišanje bilo potrebno za ugotovitev dejanskega stanja, prav tako pa tožniku ne da primernega roka (da odgovori na odgovor na tožbo nasprotne stranke)? 2) Ali je civilno sodišče tudi v celoti vezano glede spornih izrečenih izjav, povezanih s kazensko zadevo, na pravnomočno kazensko sodbo, če te izjave niso vključene v izreku sodbe? 3) Ali gre za objektivno identiteto izjav, ki bi naj bile povezane s kazensko sodbo in civilnim postopkom in ali se lahko znotraj civilnega postopka preverja resničnost izjav, izrečenih v povezavi s kazenskim postopkom? 4) Ali mora pri odškodnini za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti (179. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ) sodišče presojati elemente odškodninske odgovornosti ali se temu lahko izogne, sklicujoč se na pravnomočno kazensko sodbo? 5) Ali Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) omogoča vložitev direktne revizije zoper izpodbijane akte, o čemer govori 82. člen ZUS-1, ali je potrebno analogno uporabiti določbo 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kjer je dovoljena samo dopuščena revizija? Uveljavlja odstop od sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) in se sklicuje na sodbe ESČP v zadevah Mirovni inštitut proti Sloveniji z dne 20. 2. 2018, Saraiva de Carvalho proti Portugalski z dne 22. 4. 1994 in De Cubber proti Belgiji z dne 26. 10. 1984. Uveljavlja zmotno uporabo 178. in 179. člena OZ, kršitve po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 14. členom ZPP, kršitve 2., 14., 22., prvega odstavka 23. člena, 27. člena, prvega odstavka 28. člena in 29. člena Ustave RS ter 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. V zvezi s tem se sklicuje še na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2576/2014 in I Cp 1213/2016 ter na odločbe Ustavnega sodišča RS Up-879/14-35, U-I-65/05, U-I 92/96 in Up-365/05. Navaja, da predmet te pravde niso bile samo toženčeve izpovedbe v kazenskem postopku X K 24744/207, ampak tudi izjave, ki jih je podal na družabnih omrežjih, ko je bil zaslišan na policiji, predkazenskem postopku, pred znanci in prijatelji. Zahtevek za preklic izjav (178. člen OZ) in plačilo denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti (179. člen OZ) imata različno pravno podlago. Sodišče je na pravnomočno kazensko sodbo vezano samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, ne pa glede izrečenih izjav v kazenskem postopku.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njegov predlog zavrnilo (367.c člen ZPP). Tožnik, ki s predlogom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uvodoma Vrhovno sodišča pojasnjuje, da je tožnik v uvodu predloga, ko je navedel tožnika in toženca, napačno označil toženca (tudi pri tožencu je navedel ime in podatke tožnika), vendar pa je iz nadaljevanja predloga jasno, da predlog vlaga zoper toženca sodbe sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje (obe navedeni v uvodu tega sklepa).