Jedro

Škodo, ki izvira iz izkupa predrugačenega ali nepristnega čeka, trpi neresnični trasant nepristnega čeka le tedaj, če je bil kriv za izdajo nepristnega čeka (9. tč. 23. čl. Zakona o čeku). Imetnik tekočega računa, ki je imel pri sebi vseh 20 čekov, čekovne blankete pa je skupaj s čekovno kartico pustil v avtomobilu na nezavarovanem parkirišču, je delno kriv in zato soodgovoren za škodo, ko je prišlo do tatvine čekov. Delno pa je za škodo odgovorna tudi banka, ki je bila o tatvini pravočasno obveščena in bi morala notranjo organizacijo dela prilagoditi tako, da bi morebitne zlorabe čekov preprečila. Taka njena dolžnost izvira tudi iz določb ZOR (1. odst. 1057. čl. v zv. s 1. odst. 751. čl., 2. odst. 262. čl., 263. čl. in 2. odst. 18. čl. ZOR).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Stroški odgovora na pritožbo so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zaradi izostanka ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razveljavilo sklep direktorja tožene stranke z dne 8.3.1993, toženi stranki pa naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki 680.512,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 7.3.1993 dalje do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo. Obenem je toženo stranko zavezalo, da je dolžna tožeči stranki poravnati stroške postopka v višini 40.610,00 SIT z zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe v plačilo ter povrniti stroške sodnih taks v višini 2.041,00 SIT.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje pooblaščenec podjetja G. T. d.o.o. iz L., ki navaja, da na tem naslovu ne obstaja pravna oseba, katere firma bi ustrezala nazivu tožene stranke v sodbi. Sodba se nanaša na neobstoječo pravno osebo in bo tudi v primeru eventualne formalne pravnomočnosti neizvršljiva. V kolikor bi sodišče štelo, da se sodba nanaša na podjetje G. T. d.o.o. L. kot toženo stranko, pa iz previdnosti vlaga pritožbo, v kateri poudarja, da ustrezno tožena stranka ni bila vabljena na obravnavo dne 18.5.1995 in zato niso izpolnjeni pogoji za sodbo zaradi izostanka.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pojasnjuje, da iz sodnega registra izhaja, da je G. T.d.o.o. L., pravni naslednik G.G. d.o.o.L., katerega sedež je bil na istem naslovu. Tožeča stranka je dne 5.7.1993, torej še pred spremembo firme, pravilno vložila predlog - tožbo zaradi razveljavitve sklepa o trajnem presežku in plačila odpravnine zoper G.G. d.o.o., L.. V tem času je sicer res bila vpisana sprememba firme v sodni register (14.12.1993), vendar je pravno nasledstvo nesporno, nespremenjen pa je ostal tudi sedež podjetja, zato je sklicevanje tožene stranke na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 6. točki 2. odstavka 354. člena v povezavi s 1. točko 1. odstavka 332. člena ZPP neutemeljeno in pomeni zgolj zavlačevanje postopka. Tožeča stranka predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku - Ur.l. SFRJ št. 4/77, 27/90).

Pri preizkusu izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 6. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo sodbo zaradi izostanka. V obravnavanem primeru namreč ni bil izpolnjen pogoj za izdajo sodbe zaradi izostanka, določen v 1. točki 1. odstavka 332. členu ZPP, saj toženec ni bil v redu povabljen na prvi narok za glavno obravnavo, na kar utemeljeno opozarja pritožba.

Dejstvo je, da je v času po vložitvi predloga - tožbe v obravnavanem individualnem delovnem sporu prišlo do statusne spremembe oziroma do spremembe firme tožene stranke in da podjetje G.G. L., d.o.o., L.ne obstaja več. Prvotno tožena stranka G. G. L., d.o.o., L.je bila dne 18.7.1990 vpisana v sodni register na registrskem vložku št. 1/7546/00 Ljubljana pri tedanjem Temeljnem sodišču ..., Enota v L., dne 14.12.1993 pa je bila na istem registrskem vložku vpisana sprememba podatkov, pomembnih za pravni promet, med drugim tudi sprememba firme družbe, ki se sedaj glasi G., T., e. in o. storitve, d.o.o., skrajšana firma G.T., d.o.o., s sedežem v L., kot izhaja iz izpiska iz sodnega registra, ki ga je tožeča stranka priložila k odgovoru na pritožbo. Iz podatkov v sodnem spisu izhaja, da je bila na prvi narok za glavno obravnavo dne 18.5.1995 vabljena tožena stranka G. G., L. pri čemer je na povratnici prejem vabila dne 9.5.1995 potrjen s podpisom pooblaščenca, ki ni čitljiv. Ime tožene stranke je bilo na vabilu na prvi narok za glavno obravnavo res nepravilno označeno, saj niti tožeča stranka ni pravočasno obvestila sodišča o spremembi firme tožene stranke, niti ni tega storila tožena stranka, ki je poleg vabila prejela še več urgenc za dostavo odgovora na tožbo. Primerjava podpisov na povratnicah v spisu pokaže, da je prejem vabila na glavno obravnavo dne 9.5.1995 ter prejem izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje dne 1.6.1995 očitno podpisal isti pooblaščenec. Ime firme pravnega naslednika prvotno tožene stranke na vabilu ni pravilno označeno, na naslovu L., pa je sedež več pravnih oseb iz sistema G.. Zaradi navedenega kljub identičnemu, a nečitljivemu podpisu na obeh vročilnicah, ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, da je bilo vabilo na prvi narok za glavno obravnavo vročeno toženi stranki oziroma njenemu pravnemu nasledniku. Zato ni mogoče šteti, da je bil toženec na prvi narok za glavno obravnavo v redu povabljen.

Ker je uveljavljani pritožbeni razlog podan, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo zaradi izostanka razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Pritožbeno sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).

Izrek o stroških postopka temelji na določilu 3. odstavka 166. člena ZPP.