Jedro

Določba 1. odstavka 105.a člena ZPP ni bila razveljavljena, kolikor določa, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v gospodarskih sporih majhne vrednosti priložiti dokazilo o plačilu sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo za umaknjeno napoved pritožbe.

V pravočasni pritožbi je tožena stranka navedla, da je ob napovedi pritožbe v vložišču priložila dokazilo o plačilu sodne takse za pritožbo. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da je Ustavno sodišče RS z odločbo z dne 22.09.2005, št. Up-258/03-14, razveljavilo 1. odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), kolikor je določal, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih priložiti dokazilo o plačilu sodne takse. Ugotovilo je namreč, da zakonodajalec v tem primeru sploh ni imel namena predpisati plačila takse kot procesne predpostavke za napoved pritožbe; to je hotel doseči le v zvezi z napovedjo pritožbe v gospodarskih sporih majhne vrednosti, ker naj bi se v teh sporih že v načelu domnevala večja skrbnost in ker gre za spore majhne vrednosti.

Glede na zgoraj navedeno določba 1. odstavka 105.a člena ZPP po prepričanju sodišča druge stopnje ni bila razveljavljena, kolikor določa, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v gospodarskih sporih majhne vrednosti priložiti dokazilo o plačilu sodne takse. Z uporabo namenske (teleološke) razlage omenjene ustavne odločbe je torej mogoče priti do ugotovitve, da obravnavana določba ZPP velja tudi v primeru, ko se je postopek v sporih majhne vrednosti začel s predlogom za izdajo plačilnega naloga. Pri tem sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvi, naložitveni del sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, mogoče primerjati s plačilnim nalogom, izdanim v pravdnem postopku (glej določbe devetindvajsetega poglavja ZPP), saj se v primeru, ko dolžnik obrazloženo izpodbija omenjeni sklep v celoti, ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, razveljavi sklep o izvršbi v dovolilnem delu, o ugovoru pa se odloča v pravdi; prejšnje ugotovitve torej veljajo tudi v primeru, ko se je postopek v sporih majhne vrednosti začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Iz podatkov spisa je razvidno, da se je postopek v obravnavanem primeru začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 388.435,50 SIT s pripadki. Glede na to, da gre za spor majhne vrednosti (1. odstavek 495. člena ZPP), je morala tožena stranka z vlogo z dne 20.02.2006 (listovna številka 56) napovedati pritožbo zoper sodbo z dne 27.01.2006 (3. odstavek v zvezi s 1. odstavkom 496. člena ZPP). Ker upoštevajoč zgornja izhodišča ni priložila dokazila o plačilu dolžne sodne takse (1. odstavek 105.a člena ZPP), je sodišče prve stopnje z napovedjo pritožbe pravilno ravnalo kot z nepopolno vlogo (prvi stavek drugega odstavka omenjenega člena, listovna številka 57).

Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi tožena stranka dokazilo o plačilu dolgovane sodne takse predložila v roku za dopolnitev. Zato je izpodbijana odločitev pravilna (drugi stavek drugega odstavka 105.a člena ZPP).

Sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (2. odstavek 350. člena ZPP), na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep kot zakonit in pravilen potrdilo (353. člena ZPP).