Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Lastnik je tisti, ki mora vzdrževati stanovanje, skupne prostore, dele, objekte in naprave v stanovanjski hiši v stanju, ki zagotavlja najemniku normalno uporabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov, objektov in naprav stanovanjske hiše ves čas trajanja najema in to na svoje stroške. Tako je dolžan lastnik nositi stroške vzdrževanja kabelskega sistema in ne najemnik.
Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. odstavku izreka spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I - 97/08585, z dne 14.4.1997, v 1. točki izreka za znesek 4.304,90 SIT (ki ga predstavlja glavnica 3.697,00 SIT in zakonite zamudne obresti od tega zneska na dan 5.2.1997 v znesku 607,28,00 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.2.1997 do plačila razveljavi in se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne.
V 2. odstavku izreka se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 4.680,00 SIT, v roku 8 dni, pod izvršbo.
V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I - 97/08585 z dne 14.4.1997 ostane v celoti v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Toženi stranki je naložilo, da povrne tožeči stranki pravdne stroške v znesku 9.000,00 SIT.
Zoper to sodbo je vložila pritožbo tožena stranka. Iz pritožbe je razvidno, da se pritožuje iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da tožeči stranki v zvezi z obratovalnimi stroški in vzdrževanjem televizijskega kabla, ki ga ne uporablja, ne dolguje ničesar. Za čiščenje v njihovem stopnišču skrbijo stanovalci sami. Pogodbe o upravljanju ni podpisala in ji je nepoznana. V nadaljevanju pritožbe tožena stranka pojasni, zakaj ni pristopila na glavno obravnavo.
Pritožba je delno utemeljena.
Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti (1. odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) in se zato sodba, s katero je tak spor končan, lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (458. člen ZPP).
Pritožba ne zatrjuje nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora na podlagi določbe 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti.
Ker pritožbeno sodišče dejanskega stanja, ugotovljenega v sodbi sodišča prve stopnje ne sme preizkusiti, so neupoštevne navedbe pritožbe, ki skušajo izpodbiti s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje. To so navedbe tožene stranke, da za čiščenje v njihovem stopnišču skrbijo stanovalci sami in da ne uporablja televizijskega kabla.
Ne glede na neupoštevanje teh navedb pritožbe, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je na ugotovljeno dejansko stanje sodišče prve stopnje delno zmotno uporabilo materialno pravo.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo sledeča pravno odločilna dejstva:
1.) da je tožena stranka najemnica stanovanja na G. 11; 2.) da iz pogodbe o upravljanju stanovanjske hiše z dne 19.1.1994 izhaja, katere stroške, ki gredo v breme najemnikov, obračunava, razdeljuje in izterjuje tožeča stranka ( ogrevanje, elektrika, voda, čiščenje skupnih prostorov, stroške v zvezi z obratovanjem naprav in vse druge skupne stroške).
Glede na stroške, ki so navedeni v pogodbi o upravljanju kot stroški, ki gredo v breme najemnika, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je tožena stranka kot najemnica dolžna poravnati obratovalne stroške, stroške odvoza smeti in stroške čistilke. Ob neizkazanem drugačnem dogovoru med lastnikom stanovanja in toženo stranko kot najemnico (7. alineja 1. odstavka 41. člena Stanovanjskega zakona; SZ), je iz te pogodbe o upravljanju, sklenjene med lastniki stanovanjske - hiše G 11 in tožečo stranko kot upravnikom, razviden obseg stroškov, ki bremenijo najemnika in niso zajeti v najemnini.
Ni pa sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialnega prava, ko je odločilo, da je dolžna tožena stranka plačati tudi stroške za vzdrževanje kabelskega sistema, ki ga je opravilo podjetje d.o.o.. V skladu z določbama 1. odstavka 36. člena in 2. alineje 42. člena SZ je namreč lastnik tisti, ki mora vzdrževati stanovanje, skupne prostore, dele, objekte in naprave v stanovanjski hiši v stanju, ki zagotavlja najemniku normalno uporabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov, objektov in naprav stanovanjske hiše ves čas trajanja najema in to na svoje stroške. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre tu za stroške samega vzdrževanja kabelskega sistema, bi ob pravilni uporabi materialnega prava moralo tožbeni zahtevek glede teh stroškov zavrniti, saj iz dejstev, ki jih je ugotovilo, ne izhaja, da je tudi te stroške dolžna poravnati tožena stranka kot najemnica spornega stanovanja.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje na podlagi določbe 4. točke 358. člena ZPP v 1. odstavku izreka tako spremenilo, da je sklep o izvršbi v 1. točki izreka za znesek stroškov vzdrževanja kabelskega sistema v višini 4.304,90 SIT (ta znesek predstavlja stroške vzdrževanja kabelskega sistema v znesku 3.697,62 SIT in zakonite zamudne obresti od tega zneska na dan 5.2.1997 v znesku 607,28 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.2.1997 dalje do plačila razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.
Zaradi spremembe sodbe sodišča prve stopnje je bilo treba spremeniti tudi odločitev o stroških pravdnega postopka. Glede na to, da je tožeča stranka uspela z 52,61% svojega zahtevka, je v tem delu upravičena do povrnitve pravdnih stroškov, ki predstavljajo znesek sodne takse (52,61% od 9.000,00 SIT = 4.680,00 SIT).
V preostalem delu je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).