Jedro

Tožnik, ki je podal odškodninski zahtevek, je bil dolžan navesti vsa dejstva in okoliščine, ki izvirajo iz določenega dogodka in ki povzročijo določeno pravno posledico. Tako bi moral za odškodninsko tožbo izkazati trditve in ponuditi dokaze za obstoj predpostavke za nastanek odškodninske terjatve, in sicer: nedopustno ravnanje, vzročno zvezo med ravnanjem in nastalo škodo, odgovornost toženke in nastanek škode. Ker navedenega tožnik v svojih vlogah ni podal, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik vloge ni popravil in dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

2. Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožnik. Navaja, da je svojo vlogo z dne 12. 3. 2019 skladno s pozivom sodišča prve stopnje pravilno popravil z vlogo z dne 29. 3. 2019 tako, da je prvotno vlogo preimenoval v tožbo in dopolnil tako, da je primerna za obravnavo. Dodal je tudi dokazne listine, iz katerih je razvidno, da mu je delovno razmerje pri toženki prenehalo na neutemeljen način. Kljub temu sodišče tožbe ni vzelo v obravnavo in jo je zavrglo. V nadaljevanju pritožbe tožnik podaja navedbe, ki po njegovem mnenju dokazujejo neutemeljeno in nezakonito prenehanje delovnega razmerja in povzročitev škode. Zaključuje, da tožbe sicer res ni vložil v 30 dneh, da pa spoštuje rok treh let, odkar je izvedel za nastanek škode.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem. - ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je prejelo vlogo tožnika z dne 12. 3. 2019, s katero je od toženke zahteval primerno odškodnino v višini cca. 20.000,00 EUR od 17. 5. 2016 do dokončanja postopka. Kot razlog take odškodnine je navajal diskriminatorno prenehanje delovnega razmerja zaradi odpovedi iz poslovnih razlogov. Vloga je bila sodišču poslana v enem izvodu brez prilog. Sodišče je zato 21. 3. 2019 izdalo sklep ter tožnika pozvalo, da v 20 dneh popravi in dopolni svojo vlogo z dne 12. 3. 2019. Pri tem se je sklicevalo na drugi odstavek 105. člena, prvi odstavek 180. člena in 180.a) člena ZPP. Že v izreku sklepa je tožniku naložilo, da mora vlogo opredeliti kot tožbo, navesti identifikacijske podatke strank, postaviti določen tožbeni zahtevek, dopolniti navedbe, na katere opira zahtevek, tako dopolnjeno in popravljeno vlogo pa poslati sodišču v dveh izvodih. V obrazložitvi sklepa je bil tožnik še natančneje podučen o tem, kako mora vloga izgledati in katere podatke, navedbe in dokaze mora obsegati. Podučen je bil tudi o možnosti, da lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč in o možnosti, da se bo vloga zavrgla.

Tožnik je tožbo popravil z vlogo z dne 29. 3. 2019 in to vlogo označil kot tožbo. Navedel je identifikacijske podatke strank. Kot predmet spora je navedel odškodninsko terjatev iz delovnega razmerja zaradi nezakonitega - neutemeljenega prenehanja delovnega razmerja. Vendar tako kot je že sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, tožnik ni navedel določenega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev ter dejstev, na katera opira zahtevek in dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo.

6. Tožnik je v vlogi z dne 29. 3. 2019 navajal, da mu je toženka 16. 5. 2016 odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ki pa je nezakonita. Navedel je tudi, da tožbe zoper to odpoved ni vložil, vendar mu je nastala premoženjska in nepremoženjska škoda zaradi prenehanja delovnega razmerja. V kolikor bo sodišče ugotovilo, da mu je takšna škoda nastala, bo posamezne terjatve tudi naštel. 7. Tožnik, ki je podal odškodninski zahtevek, je bil dolžan navesti vsa dejstva in okoliščine, ki izvirajo iz določenega dogodka in ki povzročijo določeno pravno posledico. Tako bi moral za odškodninsko tožbo izkazati trditve in ponuditi dokaze za obstoj predpostavke za nastanek odškodninske terjatve, in sicer: nedopustno ravnanje, vzročno zvezo med ravnanjem in nastalo škodo, odgovornost toženke in nastanek škode (tako npr. sodba VSRS, opr. št. II Ips 898/2007). Ker navedenega tožnik v svojih vlogah ni podal, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik vloge ni popravil in dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavo.

8. Ugotovilo je tudi, da ni zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Zato je pravilno in utemeljeno tožbo zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP). Zaradi navedenega je pritožba zoper sklep neutemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. S popravnim sklepom opr. št. Pdp 333/2019 z dne 26. 11. 2019 je bil popravljen uvod sklepa. S tem prepisom se nadomesti prejšnji prepis sklepa opr. št. Psp 333/2019 z dne 19. 9. 2019 (tretji odstavek 328. člena ZPP).