Jedro

V konkretnem primeru za povrnitev nedovoljenega negativnega stanja na računu ne gre občasne terjatve, ki zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, temveč za terjatve, ki zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 208857/2013 z dne 20. 12. 2013 v veljavi v prvem odstavku izreka za znesek glavnice 358,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2013 do plačila in v celoti v tretjem odstavku izreka za izvršilne stroške v znesku 48,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi do plačila (I. točka izreka). Citirani sklep o izvršbi je razveljavilo v prvem odstavku izreka za zakonske zamudne obresti od 358,63 EUR za čas od 12. 1. 2012 do 18. 12. 2013 in je v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje s stroškovno posledico. Meni, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je terjatev zapadla v plačilo dne 22. 12. 2011, ko je tožeča stranka odstopila od pogodbe. Zahtevek za povrnitev nedovoljenega negativnega stanja zapade v plačilo z dnem nastanka nedovoljenega negativnega stanja. Iz predloženega gradiva izhaja, da je tožena stranka prvič prišla v nedovoljeno negativno stanje dne 31. 8. 2009, zato meni, da je celotna terjatev tega dne zapadla v plačilo. V konkretnem primeru gre namreč za občasno terjatev, za katero je predviden triletni zastaralni rok. Ker je celotna terjatev zapadla v plačilo dne 31. 8. 2009 in ker je do dne vložitve predloga za izvršbo, to je do dne 19. 12. 2013 preteklo več kot tri leta, je terjatev zastarala. Glede na navedenega naj bi bila po mnenju pritožbe zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 339. člena ZPP.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vtoževana terjatev sestoji iz zneska nedovoljenega negativnega stanja na toženčevem transakcijskem računu ter zneska koriščenega odobrenega limita, skupaj z že obračunanimi zamudni obrestmi.

6. Pravilno je stališče pritožbe, da je zahtevek za povrnitev nedovoljenega negativnega stanja zapadel z dnem nastanka nedovoljenega negativnega stanja. Neutemeljeno pa pritožnik vztraja pri ugovoru zastaranja. Pravilno je namreč stališče sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ne gre občasne terjatve, ki zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, temveč za terjatve, ki zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let (346. člen OZ). Ker naj bi po pritožbenih navedbah tožena stranka prvič prišla v nedovoljeno negativno stanje dne 31. 8. 2009, do dneva vložitve predloga za izvršbo dne 19. 12. 2013, zastaralni rok petih let še ni potekel. 7. Na podlagi navedenega in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti uveljavljene niti tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku.