Jedro

Presoja, ali je bilo za objekt, ki je že zgrajen, v času gradnje potrebno gradbeno dovoljenje, je stvar nadzora pristojnega gradbenega inšpektorja, in ne okoliščina, pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta – čebelnjaka pri ..., na delu zemljišča s parc. št. 2692/2 v k. o. ... Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik vlogi med drugim priložil tloris in prerez čebelnjaka, iz katerih izhaja, da namerava zgraditi čebelnjak bruto tlorisa 6,0 m x 7,5 m oziroma bruto tlorisne površine 45 m2 in višine 5,07 m2. Obravnavana gradnja se nahaja na območju, ki ga ureja Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Metlika (Uradni list RS, št. 31/13 – v nadaljevanju OPN) na območju z oznako K2 – druga kmetijska zemljišča, na katerih pa gradnja čebelnjaka navedenih dimenzij ni dovoljena. Upravni organ se sklicuje na 114. člen OPN, ki določa, da so na tem območju dopustne gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov, navedenih v preglednicah EO in NO, ter objekti iz 97. člena OPN. Pojasnjuje, da je čebelnjak naveden v tabeli enostavnih objektov pod zaporedno številko 16.a, kot je čebelnjak opredeljevala prej veljavna Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08), tj. bruto površina največ 20 m2 in višina najvišje točke največ 3 m).

Drugostopenjski upravni organ je tožnikovo pritožbo zavrnil in med drugim pojasnil tudi, da je po (novi) Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13 – v nadaljevanju Uredba) čebelnjak uvrščen le med nezahtevne objekte (do velikosti 100 m2), ne pa tudi med enostavne, zato vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče ugoditi, ker gradnja nezahtevnih objektov na kmetijskih zemljiščih ni v skladu s prostorskim aktom.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji in se med drugim ukvarja s čebelarstvom. Pred štirimi leti naj bi postavil čebelnjak kot enostaven objekt brez gradbenega dovoljenja v skladu s takratnim prostorskim aktom Občine Metlika. Ker je Uredba ob uveljavitvi čebelnjake do 40 m2 tlorisa in 4,5 m višine uvrščala med enostavne objekte, je ta objekt povečal še preden je bila Uredba spremenjena. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območja planskih celot v Občini Metlika, ki je takrat veljal, pa je dovoljeval gradnjo enostavnih pomožnih kmetijskih objektov, med katere sodi tudi čebelnjak. Zato v tem času ni potreboval gradbenega dovoljenja, objekt pa naj bi še danes imel tlorisno površino 40 m2 in višino 4,5 m. Kod dokaz predlaga zaslišanje dveh prič. Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja je vložil, ker je v lokacijski informaciji, za katero je zaprosil, navedeno, da za čebelnjak potrebuje gradbeno dovoljenje.

Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo razveljavi tako, da se njegova zahteva zavrne, ker gre za enostaven objekt, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje, ugotovi, da je bil objekt postavljen v skladu z Uredbo pred njeno spremembo, tj. v času od 9. 3. 2013 do 20. 3. 2013, ali naj izda gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt, ali pa naj preveri zakonitost postopka in odredi morebitne ukrepe v tožnikovo korist. Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Glede na tožbene navedbe sodišče najprej pojasnjuje, da se tudi presoja pogojev za gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt opravi na podlagi predložene dokumentacije, iz katere mora med drugim biti razvidna lega in velikost objekta (74.a in 74.c člen Zakona o graditvi objektov – v nadaljevanju ZGO-1). To velja tudi v primeru, ko objekt v naravi dejansko že stoji, saj ZGO-1 ne daje podlage za odločanje na podlagi dejansko obstoječega objekta oziroma mimo predložene dokumentacije. S to dokumentacijo je opredeljena vsebina upravnopravnega upravičenja, ki ga želi pridobiti stranka, torej njen zahtevek. To pomeni, da bi odločanje o gradbenem dovoljenju mimo predložene dokumentacije pomenilo nedovoljeno odločanje mimo zahtevka stranke (128. člen ZUP).

Predmet odločanja o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja zato ni vprašanje, ali je bil obstoječi objekt kot enostaven objekt zgrajen v skladu s predpisi, ki so veljali v času njegove gradnje, temveč vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt, kot ga je tožnik opredelil s svojo vlogo. Povedano drugače: presoja, ali je bilo za objekt, ki je že zgrajen, v času gradnje potrebno gradbeno dovoljenje, je stvar nadzora pristojnega gradbenega inšpektorja, in ne okoliščina, pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato tožnik tudi ne more uspeti s tožbenimi trditvami o času gradnje ter o površini in višini obstoječega objekta, kar da lahko dokaže z izjavami prič.

Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožnik 6. 5. 2013 vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt, ki je po uveljavitivi spremembe Uredbe (Uradni list RS, št. 24/13) lahko le nezahteven objekt, saj Uredba čebelnjakov (ne glede na dimenzije) ne razvršča več med enostavne objekte.

Tožnik v tožbi ne oporeka ugotovitvi toženke, da se obravnavani objekt nahaja na območju kmetijskih zemljišč, na katerih pa OPN dopušča le gradnjo čebelnjakov kot enostavnih objektov. Ne besedilo določb OPN, ne čas njegove uveljavitve, pa ne omogočata razlage, po kateri bi bila v skladu z OPN na kmetijskih zemljiščih dopustna tudi gradnja čebelnjakov kot nezahtevnih objektov tlorisne površine do 100 m2. OPN je bil sprejet po uveljavitvi Uredbe in njene prve spremembe (Uradni list RS, št. 24/13), okoliščina, da dopušča le gradnjo čebelnjakov kot enostavnih objektov pa kaže na to, da je bil namen normodajalca (tj. Občine Metlika) na kmetijskih zemljiščih dopustiti le gradnjo objektov takih značilnosti in dimenzij, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno.

V vprašanje, ali je glede na namen normodajalca določbe OPN mogoče razlagati tako, da bi bila dopustna gradnja čebelnjakov kot enostavnih objektov tlorisnih dimenzij in višine, kot jo je predvidevala Uredba pred uveljavitvijo spremembe 20. 3. 2013, pa se sodišču ni bilo treba spuščati. Po določbah Uredbe, veljavne do navedenega datuma, je bil namreč čebelnjak lahko enostaven objekt le, če njegova višina ni presegala 4,5 m (16. tč. priloge 2). Iz izpodbijane odločbe je razvidno, to pa izhaja tudi iz tožnikove vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, da je tožnik v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja navedel, da bo objekt imel največjo višino objekta 5,07 m, tj. več kot je Uredba pred spremembo določala za čebelnjake kot enostavne objekte.

Ker torej že zaradi njegove višine ne gre za objekt, ki bi bil lahko enostaven objekt po prej veljavnih predpisih, je po presoji sodišča tudi ob upoštevanju možnosti drugačne razlage OPN pravilno stališče toženke, da za izdajo gradbenega dovoljenja ni izpolnjen pogoj skladnosti s prostorskim aktom.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe (o izdaji gradbenega dovoljenja za gradnjo na območju sosednje občine), je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Odločitev je sprejelo na seji v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj predlagana dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev.