U-I-205/98

12.11.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Lea Souvana ml., Elze Majaron, Tomaža Souvana in Barbare Ali Atlanty, vseh iz Ljubljane, ki jih zastopa Irena Polak-Remškar, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 12. novembra 1998

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudniki so vložili pobudo za oceno ustavnosti Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen), ker v primerih, ko so predmet vračanja nepremičnine, podržavljene po istem pravnem temelju in so nekatere od njih ali njihovi deli razglašeni za kulturne spomenike in naravne znamenitosti, ne ureja vprašanja stvarne pristojnosti tako, da bi o zahtevi odločal le en organ, ampak deli pristojnost za odločanje med dva upravna organa, in ker naj ne bi urejal vprašanj vračanja delov nepremičnin, ki nimajo samostojne parcelne številke.

2.Pobudniki navajajo, da so pravni nasledniki Lea Souvana, kateremu so bile z odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo z dne 13.9.1946 podržavljene nepremičnine, ki so vključene v park Arboretum Volčji potok. Del podržavljenih nepremičnin naj bi bil po podržavljenju razglašen za naravno znamenitost - spomenik oblikovane narave; odmera zaščitenih in nezaščitenih delov nepremičnin pa naj ne bi bila opravljena. Tudi delitev parcel, ki so bile delno podržavljene delno pa prodane, ni bila opravljena. Glede na navedeno in glede na to, da naj bi bila podržavljena tudi poslovna stavba, naj bi zaradi določb 54. člena ZDen o vračilu nepremičnin, ki tvorijo "park Arboretum" odločali trije pristojni organi. Pobudniki ocenjujejo, da je vodenje treh postopkov v takih primerih nesmotrno in neekonomično in da naj bi zato prihajalo do nerazumnega podaljševanja postopkov vračanja in s tem do kršitve 23. člena Ustave. Pri razlagi določbe 54. člena ZDen naj ne bi bila možna analogija v smislu 23. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, prečiščeno besedilo - v nadaljevanju: ZUP). Po mnenju pobudnikov naj bi to pomenilo pravno praznino v ZDen, kar naj bi bilo v nasprotju z 2., 23. in 33. členom Ustave.

3.ZDen naj bi bil v nasprotju z 2. in 14. členom Ustave ter drugim odstavkom 15. člena in 33. členom Ustave tudi zato, ker naj ne bi urejal vprašanj vračanja delov nepremičnin, ki nimajo samostojne parcelne številke. Po mnenju pobudnikov naj bi denacionalizacijskih postopkov, katerih predmet je vračanje dela oziroma delov parcel, ne bilo možno zaključiti. Navajajo, da je v takih primerih prišlo do vračanja le tedaj, ko so iznajdljivejši upravni delavci podržavljene površine zemljišč preračunali v ustrezne solastniške deleže na celotni nepremičnini.

B.

4.Stvarno pristojnost v postopku denacionalizacije premoženja, podržavljenega na podlagi predpisov iz 3. in 4. člena ZDen, določa 54. člen tega zakona. Za določitev krajevne pristojnosti pa se uporabljajo določbe ZUP in Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo (Uradni list RS, št. 32/91 in 34/93). Tako se tudi v denacionalizacijskih postopkih lahko uporabi 23. člen ZUP, če bi bilo več organov hkrati krajevno pristojnih. Določitev stvarne pristojnosti pa ne more biti odvisna od tega, kateri organ bo prvi uvedel postopek, niti od sporazuma med organi. Stvarna pristojnost upravnih organov je zato vedno določena v predpisu, ki ureja posamezno upravno področje, oziroma jo določa 20. člen ZUP v primerih, če ta pristojnost ni posebej določena.

5.Glede na to, da ZDen določa stvarno pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo, ne gre za pravno praznino. Določitev pristojnosti različnih organov glede na lastnosti predmeta vračanja oziroma vrsto premoženja samo po sebi ne more pomeniti kršitve 23. člena Ustave. Postopki denacionalizacije pri različnih stvarno pristojnih organih tečejo vzporedno in med seboj neodvisno. Člen 58 ZDen pa določa enoletni rok, v katerem morajo organi prve stopnje odločiti o zahtevi za denacionalizacijo. Prav tako vsak organ sam v okviru svojih pristojnosti odloča o morebitnem obstoju ovir za vračanje nepremičnin v naravi iz razlogov, ki jih določa 19. člen ZDen.

6.Tudi vprašanje odmere delov nepremičnin pristojni organi rešujejo s parcelacijo. Organ, pristojen za denacionalizacijo, ima namreč pravico in možnost, da sam ugotovi relevantne podatke.

7.Zmotno je mnenje pobudnikov, da se opravi parcelacija v mejnem ugotovitvenem postopku le ob soglasju vseh prizadetih. Drugi odstavek 26. člena Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) določa, da se spremembe glede posestne meje parcele ugotovijo in izvedejo v zemljiškokatastrskem operatu na zahtevo lastnika ali pa po sklepu sodišča oziroma po odločbi pristojnega upravnega organa. V postopku na zahtevo lastnika se morajo s spremembami mej strinjati vsi prizadeti lastniki zemljišč, če o spremembi posestnih mej odloča sodišče ali pristojni upravni organ, pa so pogoji drugačni. Odločitev o legi in o obsegu zemljišča, ki se vrača, je izključno v pristojnosti denacionalizacijskega organa (prvi odstavek 66. člen ZDen). Če je torej za izdajo odločbe o denacionalizaciji potrebno pridobiti nove katastrske podatke, ki se lahko pridobijo le v postopku parcelacije, se ta postopek opravi pod vodstvom organa, pristojnega za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo, ob strokovni pomoči geodetskega izvedenca. Parcelacija je namreč v teh primerih poseben ugotovitveni postopek v smislu 142. in 143. člena ZUP. Odločbi o denacionalizaciji pa sledi ugotovitvena odločba geodetskega organa o ugotovitvi in vpisu sprememb v zemljiški kataster.

8.Glede na navedeno je pobuda za oceno ustavnosti ZDen iz razlogov, ki jih navajajo pobudniki, očitno neutemeljena. Zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

9.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k : Franc Testen