Jedro

V obravnavani zadevi gre za spor o preplačilu in načinu vračila neupravičeno prejetih zneskov starostne pokojnine. Gre namreč za izpodbojno tožbo zoper drugostopenjsko odločbo z dne 26. 1. 2016 o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo z dne 12. 10. 2015. S slednjo je ugotovljeno, da je tožnik od 11. 1. 2013 do 31. 7. 2015 zaradi lastnosti zavarovanca neupravičeno prejel starostno pokojnino, in da je ta znesek dolžan vrniti obročno v 12-ih mesecih, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v 194. členu ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom OZ. Po 194. členu ZPIZ-2, je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. Po 3. odstavku 190. člena OZ pa obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme, glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven premik premoženja brez pravnega temelja ali na temelju, ki je naknadno odpadel, kot v predmetni zadevi na podlagi pravnomočne odločbe z dne 30. 7. 2015.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 26. 1. 2016 in št. ... z dne 12. 10. 2015 ter ugotovitev ničnosti odločbe št. ... z dne 30. 7. 2015 (I. tč. izreka). Hkrati je izreklo, da tožnik nosi sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka). Presodilo je, da sta izpodbijani odločbi o neupravičeno prejetih zneskih starostne pokojnine v višini 13.630,31 EUR in načinu o vračilu pravilni in zakoniti.

2. Sodbo izpodbija tožnik. V celoti jo zavrača, ker naj bi bile spregledane napake toženca, ki so pripeljale do neljube situacije v njegovo škodo. Ne soglaša z ugotovitvijo, da je prejel nekaj, do česar ni imel pravice in bil obogaten na škodo drugega. Plačal je prispevek za dokup zavarovalne dobe v višini 13.463,88 EUR in se sprašuje, ali ni obogaten kdo drug v njegovo škodo. Iz dokupa naj ne bi dobil nič. Ne strinja se, da je dolžan tisto, kar je prejel zaradi naknadnega odpada podlage vrniti, ker se naknadno ni spremenilo nič. S. p. je imel pred in po izdaji odločbe o upokojitvi.

Ko je dobil odločbo o pokojnini, se je boril za preživetje in za plačilo plač ter prispevkov za 5 zaposlenih delavcev. Lahko bi zaprl s. p. in delavce poslal na zavod, a mu srce tega ni dovolilo. Če bi moral zapreti s. p., se ne bi upokojil. V kratkem času se je moral z nadčloveškimi napori in odrekanji preusmeritvi v izvoz. To naj bi bil razlog, da na sporne odločbe ni odgovarjal. Predlagal je, da se preveč prejete pokojnine poravna z nepotrebnim dokupom delovne dobe, saj sta zneska skoraj enaka, vendar se toženec s tem ni strinjal. Dobil je občutek, da je sodbo pisal računalniški program in ne človek, ki bi upošteval človekove stiske.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnilna sodba je temeljito obrazložena s prepričljivimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožbene navedbe dodaja naslednje.

5. V obravnavani zadevi gre za spor o preplačilu in načinu vračila neupravičeno prejetih zneskov starostne pokojnine. Gre namreč za izpodbojno tožbo zoper drugostopenjsko odločbo z dne 26. 1. 2016 o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo z dne 12. 10. 2015. S slednjo je ugotovljeno, da je tožnik od 11. 1. 2013 do 31. 7. 2015 zaradi lastnosti zavarovanca neupravičeno prejel starostno pokojnino v višini 13.630,31 EUR, in da je ta znesek dolžan vrniti obročno v 12-ih mesecih, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Izpodbijana upravna akta o preplačilu in načinu vračila imata podlago v upravni odločbi št. ... z dne 30. 7. 2015 (priloga A/4). Z njo je bilo izrečeno, da tožnik nima pravice do izplačevanja starostne pokojnine od 11. 1. 2013, ker je imel ob pridobitvi pravice in ima še vedno2 lastnost zavarovanca po 15. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2). Odločba z dne 30. 7. 2015 je pravnomočna, saj zoper njo ni bilo uveljavljano redno pravno sredstvo, niti sodno varstvo. Pravnomočnost te odločbe pa je edino odločilna za pritožbeno rešitev zadeve, kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje. Razlogi za zavrnjen zahtevek na ugotovitev ničnosti odločbe z dne 30. 7. 2015 so obširno utemeljeni v 6. in 8. točki obrazložitve sodbe in jih pritožbeno sodišče ne ponavlja.

Četudi poseg v pridobljene pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja za nazaj načeloma ni dopusten, kasnejša pravnomočna odločitev veže nosilca zavarovanja in sodišče. Pravnomočnost je namreč ustavna kategorija in preprečuje ponovno razpravljanje o isti stvari med istima strankama. V skladu s 158. členom Ustave RS je pravno razmerje, urejeno s pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom.

7. Zaradi pravnomočnosti odločbe po kateri tožnik nima pravice do izplačevanja starostne pokojnine od 11. 1. 2013, ne more uspešno zatrjevati, da se v njegovem položaju ni nič spremenilo, ker da je imel dejavnost s. p. pred in po uveljavitvi pravice. Posledično je zmotno tudi njegovo prepričanje, da ni podlage za ugotovljeno preplačilo in odrejeno vračilo. Razlogi, zaradi katerih ni zaprl s. p., za pritožbeno rešitev zadeve pravno niso relevantni. Bistveno je zgolj dejstvo, da je s pravnomočnostjo odločbe z dne 30. 7. 2015 pravno formalno odpadel pravni temelj prejetim mesečnim zneskom starostne pokojnine od 11. 1. 2013 dalje.

8. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je tako izključno podana v 194. členu ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom Obligacijskega zakonika4 (OZ). Po 194. členu ZPIZ-2, je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih. Po 3. odstavku 190. člena OZ pa obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme, glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven premik premoženja brez pravnega temelja ali na temelju, ki je naknadno odpadel, kot v predmetni zadevi na podlagi pravnomočne odločbe z dne 30. 7. 2015. 9. Pravno zmotno je končno tudi pritožnikovo stališče, da je z dokupom zavarovalne dobe, za katero je plačal 13.463,88 EUR, nekdo drug obogaten na njegovo škodo. Z odločbo z dne 9. 1. 2013 (priloga A9) je bilo ugodeno njegovi zahtevi in odobren dokup zavarovalne dobe za čas dodiplomskega študija v obsegu 4 let in 7 mesecev, če plača 13.463,88 EUR prispevka. Dokupljena doba je bila upoštevana za izpolnitev pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V nasprotnem primeru pogoj pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine ne bi bil izpolnjen, in posledično niti pogoji za izplačevanje 50 % starostne pokojnine od 1. 9. 2015 dalje. Zatrjevanje tožnika, da od dokupljene dobe nima nič, kaže na nerazumevanje pogojev, pod katerimi je mogoče priznati pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Če poleg predpisane starosti in prenehanja obveznega zavarovanja ni izkazane še predpisane pokojninske dobe, pravice sploh ni mogoče priznati. Sicer pa ni nobene zakonske podlage za vračilo plačanega prispevka za dokupljeno pokojninsko dobo.

10. Zaradi predhodno obrazloženega, in ker niti očitki tožnika, da naj bi "sodbo pisal računalniški program in ne človek" ter nekateri drugi, za rešitev zadeve pravno niso odločilni, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. 2 Op.: Torej tudi na dan izdaje upravne odločbe. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami.