Jedro

Zaključek sodbe, da je pri ugotavljanju obsega tuje pomoči po veljavni sodni praksi upoštevna le pomoč tožnici pri osebni higieni in oblačenju, ne pa tudi pri drugih opravilih, potrebnih za zadovoljitev osnovnih vsakodnevnih potreb, ki jih ni zmogla tožnica in so jih morali opraviti drugi, je prestrog. Bližnji so si dolžni pomagati, vendar s tem ni mišljena pomoč, ki je oškodovancu potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba, pač pa gre za vsakodnevno vzajemno pomoč.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba: - spremeni v I. točki izreka tako, da se datum 16. 10. 2010 nadomesti z datumom 16. 9. 2010 ter - razveljavi v IV. točki izreka v zavrnilnem delu in v V. točki izreka v celoti in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožnici poleg že plačanega nespornega dela odškodnine za nematerialno škodo 1.700,00 EUR plačati še 12.416,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2010 dalje (I. točka izreka). Toženka je dolžna tožnici plačati 56,00 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti od prepozno plačanega nespornega dela odškodnine, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prepozno plačanega nespornega dela odškodnine, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2012 dalje (II. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 56,00 EUR za čas od 1. 1. 2011 do 15. 1. 2012 (III. točka izreka). Toženka je dolžna tožnici poleg že plačanega nespornega dela odškodnine za materialno škodo 463,07 EUR plačati tudi še odškodnino 966,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 360,00 EUR od 16. 9. 2010 dalje do plačila, od zneska 238,20 EUR od 13. 1. 2012 dalje do plačila in od zneska 368,24 EUR od 14. 3. 2014 dalje do plačila. Vse, kar je iz naslova materialne škode tožnica zahtevala več, je zavrnilo (IV. točka izreka). Toženki je naložilo, da je dolžna tožnici povrniti pravdne stroške, odmerjene na 492,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne od prejema pisnega odpravka sodbe dalje (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)(1) in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni v skladu s pritožbenimi navedbami, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, s stroškovno posledico. Pritožbeno sporen je zgolj znesek 17.165,92 EUR. Navaja, da je pravilen datum teka zamudnih obresti od nepremoženjske škode 16. 9. 2010 in ne 16. 10. 2010, kakor je v I. točki izreka zapisalo sodišče. Tožnica je datum navedla že v tožbenem zahtevku, sodišče ga je navajalo v obrazložitvi, toženka začetka teka zamudnih obresti ni prerekala. Gre za napako v zapisu datuma. Nadalje navaja, da je iz naslova tuje pomoči zahtevala odškodnino v višini 17.166,00 EUR, tujo pomoč je potrebovala skupno skoraj 4 leta. Zahtevala je urno postavko v višini 6,00 EUR, sodišče je priznalo urno postavko zgolj v višini 3,00 EUR, ker naj pomoč ne bi zahtevala posebne strokovne usposobljenosti. Tožnica je tujo pomoč natančno specificirala in kot dokaz predlagala tudi zaslišanje moža, ki ji je pomagal in nudil tujo pomoč. Tožnica je izpovedala, pri čem je potrebovala tujo pomoč, sodišče pa ji ni dovolilo, da bi izpovedala, koliko časa (število ur in časovno obdobje) je to pomoč potrebovala. Po mnenju sodišča je izvedenec tisti, ki ve, koliko časa je potrebovala pomoč. Potreba po tuji pomoči je zelo subjektivno področje. Izvedenec lahko poda okvirno oceno, ne pa realne, ker ni bil vsak dan s tožnico. Sodišče bi moralo zaslišati pričo, njena izpoved bi bila opora za odločitev bolj realne ocene. Izvedenec je v mnenju zapisal, da je tožnica potrebovala pomoč praktično pri vseh domačih opravilih in pri oskrbi ves čas zdravljenja prvi mesec in prvi mesec po operaciji desne rame. Po njegovem je ta čas, torej 60 dni, potrebovala pomoč vsaj 2 uri dnevno, za pot na preglede pa se potreba po pomoči dodaja. Izvedenec je zapisal tudi, da je tožnica potrebovala tujo pomoč tudi v nadaljevanju zdravljenja in sicer povprečno 1 uro na dan, glede na trajne posledice pa pomoč potrebuje še sedaj in jo bo tudi v bodoče. Sodišče se je pri odmeri nepremoženjske škode v celoti oprlo na izvedensko mnenje in bolj verjelo izvedencu kot tožnici, ker naj bi njo vodil interes uspeha v pravdi, izvedenca pa ne. V delu, kjer pa je izvedenec ocenil tujo pomoč, pa mu sodišče ni sledilo. Tujo pomoč je sodišče minimaliziralo na najnižjo, kar je obrazložilo s tem, da je imela tožnica nepoškodovano levo roko in nepoškodovani obe nogi. Taka navedba je za tožnico žaljiva. Dejstvo je, da je desničarka, dela, ki ga sicer opravlja z dominantno roko, ne more opravljati z drugo roko ali nogami. Sodišče nima prav, da je šlo pri tuji pomoči le za pomoč, ki so si jo dolžni nuditi zakonec in družinski člani. Slednje je odvisno od kulture, v skladu s sodno prakso pa je oškodovanec, ki je tekom zdravljenja potreboval pomoč družinskih članov ali drugih ljudi, upravičen do odškodnine iz naslova tuje pomoči. Navaja sodbe naslovnega sodišča II Cp 82/2004, II Cp 1519/2011, II Cp 2642/2012. Novejša sodna praksa prisoja urno postavko za tujo pomoč v višini 6,00 EUR, navaja sodbe sodišč prve stopnje. Tožnica meni, da je upravičena do celotne odškodnine iz naslova tuje pomoči. Glede prevoznih stroškov tožnica navaja, da so ji bili upravičeno prisojeni vsi, da pa toženka, čeprav je tožnici naknadno priznala še 216,00 EUR iz naslova materialne škode, plačila dejansko ni izvedla. Glede stroškov postopka izpostavlja, da je na stroškovniku napisala, da je v nagrado za postopek po tar. št. 3100 vključena tudi nagrada po tar. št. od 2200 do 2202. V predpravdnem postopku je tožnica vložila odškodninski zahtevek, urgence, dopolnitve odškodninskega zahtevka in pritožbo na ponujeno odškodnino. Vse je priložila tožbi in je upravičena do povišanega količnika po tar. št. 3100. Tožnici tudi niso bile obračunane priglašene fotokopije za vloge in priloge po tarifni številki 6000, ki jih je poslala sodišču in nasprotni stranki. Sodišče tudi ni priznalo priglašenih potnih stroškov tožnice. Toženka je plačilo 1.700,00 EUR na račun nepremoženjske škode in 463,07 EUR na račun premoženjske škode plačala šele po vložitvi tožbenega zahtevka in se zato ta znesek mora všteti v pravdni uspeh, temu primerno pa je potrebno tudi popraviti višino stroškov. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Utemeljeno je pritožbeno stališče, da je pravilen datum teka zakonskih zamudnih obresti od nepremoženjske škode 16. 9. 2010. Od tega datuma dalje je tožnica v tožbi zahtevala tek zakonskih zamudnih obresti z navedbami, da je že pred pravdo uveljavljala izplačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo z zahtevkom 31. 8. 2010 (list. št. 2). Ker toženka te trditve ni prerekala in upoštevaje običajni poštni tek se je štirinajstdnevni rok, v katerem je bila toženka na podlagi prvega odstavka 943. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)(2) dolžna plačati odškodnino, iztekel 15. 9. 2010 in ne, kot je najbrž pomotoma navedeno v sodbi, 15. 10. 2010. 6. Utemeljeni so tudi očitki v zvezi z odločitvijo o zavrnitvi dela zahtevka za plačilo odškodnine iz naslova tuje pomoči. Odškodnina za škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego je oblika povračila materialne škode, ki ima podlago v prvem odstavku 174. člena OZ. V skladu z navedeno določbo OZ mora, kdor prizadene drugemu telesno poškodbo ali prizadene njegovo zdravje, temu povrniti stroške v zvezi z zdravljenjem in druge potrebne stroške, ki so s tem v zvezi. Stroške v zvezi z zdravljenjem in druge s tem povezane potrebne stroške praksa široko tolmači. Kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego namreč priznava tudi pomoč in nego, ki jo oškodovancu nudijo družinski člani. Pri presoji o utemeljenosti zahtevka za povračilo škode zaradi stroškov za tujo pomoč je treba izhajati iz oškodovančevega zdravstvenega stanja, upoštevaje njegove okoliščine. Odškodnina mora kriti stroške, ki se ne izmikajo presoji o njihovi razumnosti, upoštevaje vse okoliščine primera.(3) Zaključek sodbe, da je pri ugotavljanju obsega tuje pomoči po veljavni sodni praksi upoštevna le pomoč tožnici pri osebni higieni in oblačenju, ne pa tudi pri drugih opravilih, potrebnih za zadovoljitev osnovnih vsakodnevnih potreb (kamor sodijo tudi kuhanje, pranje, likanje in ostala gospodinjska opravila), ki jih ni zmogla tožnica in so jih morali opraviti drugi, je prestrog. Bližnji so si dolžni pomagati, vendar s tem ni mišljena pomoč, ki je oškodovancu potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba, pač pa gre za vsakodnevno vzajemno pomoč.(4) Pomembno je tudi, da je tožnica zatrjevana opravila pred poškodbo opravljala sama, po poškodbi pa so morali namesto nje to delo opravljati ali ji v izdatnejši meri pomagati družinski člani.

7. Utemeljeno je vzpostavljen tudi dvom v pravilnost zaključka sodbe, da je tožnica potrebovala pomoč le en mesec po poškodbi po dve uri dnevno. Tožnica je zatrjevala bistveno večji obseg potrebne pomoči. Tudi izvedenec je v mnenju ločil obdobje po poškodbi in obdobje po operaciji desne rame in v zvezi z vsakim opredelil obseg in trajanje potrebne pomoči. Razlogi, zaradi katerih je sodba upoštevala le pomoč po poškodovanju, ne pa tudi pomoči po operaciji, iz sodbe niso razvidni.

8. Pritožba tudi utemeljeno izpostavlja, da je višina urne postavke za tujo pomoč v sodni praksi praviloma višja. Izpodbijana sodba jo ocenjuje na 3 EUR in utemeljuje, da je šlo za popolnoma običajna dela, ki niso zahtevala kakšne strokovne usposobljenosti. Sodna praksa je že zavzela stališče, da se v primerih, ko osebe, ki so tožniku nudile pomoč in nego, za to niso bile posebej strokovno usposobljene, niti takšna oblika pomoči in nege ni bila potrebna, upošteva urna postavka za nekvalificirano malo delo. Pri ugotavljanju urne postavke za tujo pomoč je dopustna uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP,(5) kar pomeni, da mora biti preudarek celovito vsebinsko napolnjen, načelo enakosti pa terja, da so primerljive oblike pomoči ovrednotene enako. V sodbi niso navedeni razlogi za ovrednotenje pomoči v višini 3 EUR/uro, ki odstopa od priznane v sodni praksi.(6)

9. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z zavrnjenim delom zahtevka iz naslova tuje pomoči izpodbijano sodbo v relevantnem delu treba razveljaviti, se o pritožbenih očitkih zoper odločitev o stroških postopka ni treba izreči. Le ob robu naj bo dodano, da je v zvezi z zahtevanim zvišanjem količnika po tarifni številki 3100 na račun nagrad po tarifni številki 2200 do 2202 ZOdvT treba upoštevati opombo št. 3 tretjega dela Tarife. Tarifa priznava tudi del stroškov za fotokopije (tar. št. 6000). O stroških strank za prihod na narok, kar je praviloma potreben strošek, je treba odločiti v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Utemeljeno pa je tudi pritožbeno gledišče glede upoštevanja delnega plačila po vložitvi tožbe pri ugotavljanju deleža uspeha vsake od pravdnih strank.

10. V zvezi s pritožbenimi navedbami o zahtevku iz naslova povrnitve stroškov prevoza na zdravljenje pritožbeno sodišče odgovarja, da je bilo zahtevku iz tega naslova v celoti ugodeno, če toženka ne bo izpolnila obveznosti, pa bo tožnica lahko plačilo zahtevala v izvršbi.

11. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje glede teka zakonskih zamudnih obresti od nepremoženjske škode spremenilo tako, da je datum 16. 10. 2010 nadomestilo z datumom 16. 9. 2010, in jo razveljavilo v zavrnilnem delu IV. točke izreka(7) in posledično v stroškovnem delu v V. točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). S spremembo sodbe pred sodiščem druge stopnje bi bila strankama odvzeta pravica do pritožbe.

12. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju izhajati iz opisanih materialnopravnih izhodišč in v okviru trditev ponovno oceniti izvedene dokaze. Ob tem pritožbeno sodišče še opozarja, da je bil v zvezi z obsegom tuje pomoči predlagan dokaz z zaslišanjem tožničinega moža, ki ga sodišče ni izvedlo, v sodbi pa tudi ni razlogov za njegovo zavrnitev. V novem sojenju naj sodišče odloči tudi o tem dokaznem predlogu.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem in četrtem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami.

Op. št. (3): Primerjaj 8. in 9. točko obrazložitve sodbe VSRS II Ips 129/2012 z dne 24. 4. 2014. Op. št. (4): Primerjaj npr. 25. točko obrazložitve sodbe VSL I Cp 3851/2011 z dne 6. 6. 2012 in 1. točko obrazložitve odločbe VSL II Cp 82/2004 z dne 13. 5. 2004. Op. št. (5): Primerjaj 11. točko obrazložitve sodbe VSRS II Ips 129/2012. Op. št. (6): Vrhovno sodišče je kot primerno ovrednotilo urno postavko v višini 4 EUR, taka pa je bila priznana tudi v sodbah VSL II Cp 4086/2011 (v zvezi s sodbo VSRS II Ips 2/2013) in VSL II Cp 1670/2014 (ki se sklicuje na ustaljeno sodno prakso). Sodba VSL II Cp 1946/2014 ocenjuje, da urna postavka v višini 5,69 EUR ne odstopa bistveno od zneskov, ki jih sodna praksa priznava kot urno postavko za tujo pomoč, iz sodb VSL II Cp 2642/2012 in II Cp 2734/2014 pa izhaja, da je primerna urna postavka tuje pomoči 5,00 EUR.

Op. št. (7): Glede ugodilnega dela zahtevka iz naslova tuje pomoči v višini 360,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2010 je sodba sodišča prve stopnje že postala pravnomočna.