Jedro

Ker temelji obveznost toženke na pogodbi o zavarovanju odgovornosti, je z vidika obveznosti toženke, pravno nepomembno razlikovanje med objektivno in krivdno obliko odškodninske odgovornosti. Najprej je bistveno, katera tveganja sta pogodbenika vključila v zavarovalno pogodbo odgovornosti in katera tveganja sta na drugi strani izključila. Toženka - zavarovalnica v prvi vrsti ne odgovarja zato, ker bi bila "odškodninsko odgovorna" (objektivno ali subjektivno), temveč zaradi pogodbenega prevzema odgovornosti sklenitelja zavarovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v točki I. izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) od tožene stranke (v nadaljevanju toženka) zahtevala plačilo odškodnine v višini 15.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 4. 2017 do plačila ter povrnitev pravdnih stroškov. V točki II. izreka je tožniku naložilo plačati pravdne stroške toženke v višini 41,60 EUR, v roku 15 dni po izteku roka za prostovoljno izpolnitev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper citirano sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Najprej izpodbija zaključek sodišča prve stopnje o izključitvi zavarovalnega kritja kot materialnopravno napačnega. Pritrjuje, da 1. točka prvega odstavka 20. člena Splošnih pogojev Oprema 01/13 (v nadaljevanju Pogoji) iz zavarovalnega kritja izvzema določeno odgovornost zavarovanca za škode, ki jih povzroči tretjim, vendar pa določba po mnenju tožnika iz zavarovalnega kritja ne izključuje škode, izvirajoče iz nevarne dejavnosti, na čemer je tožnik temeljil svoj zahtevek, temveč le škode, nastale v posledici posebej nevarnih opravil, torej takšnih, iz katerih izvira še večja oziroma veliko večja škodna nevarnost za nastanek škode. Poudarja zapis „posebno nevarna opravila“. Očita, da bistvo zavarovanja ni le plačevanje premij, temveč varnost zavarovanca, o čemer ne moremo govoriti, če je slediti stališču sodišča, da naj bi ta določba izključevala celo škodo iz naslova objektivne odgovornosti. Res da gre za pogodbeno odgovornost in prostovoljno zavarovanje, vendar to ne pomeni, da lahko močnejša stranka izključi tudi tiste vrste škod, ki so najpogostejše in katere so tudi bile razlog za sklenitev predmetnega zavarovanja. Očita kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je v nasprotju s podatki spisa ugotovitev sodišča, da tožnik naj ne bi podal ustreznih trditev, zakaj naj bi bila sporna izključitev zavarovalnega rizika nepravična in pretirano stroga do zavarovanke. To je utemeljil na prvem naroku za glavno obravnavo. Poudarja, da je stališče sodišča, da je pojem posebno nevarno opravilo identičen pojmu nevarne dejavnosti po splošnih pravilih civilnega prava, napačno. Opozarja na določbo 83. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da je nejasna določila listin, pripravljenih izključno po eni stranki, potrebno razlagati v korist druge stranke. Odločitev je nerazumljiva in sama s seboj v nasprotju, kar predstavlja tudi bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče navede, da so pogoji jasni, istočasno pa sploh ne upošteva pojem „posebno“, ki pomeni nekaj več, neke posebne značilnosti in lastnosti, pojem posebno nevarna dejavnost enostavno enači z nevarno dejavnosti. Takšna sodba ne predstavlja primerno obrazložene sodbe (22. člen Ustave Republike Slovenije). Nadalje opozarja, da je potrebno razlikovati delo z žago in delo z krožno žago. Zato je potrebno šteti, da so določbe splošnih določil nejasne in jih je potrebno razlagati v korist tožnika kot prizadete stranke. Sodišče zato ob pravilni uporabi materialnega prava spornega izključitvenega razloga ne bi smelo upoštevati. Opozarja na določbe Obligacijskega zakonika, na določbe 944., 953. in 924. člena, po katerih objektivna odgovornost z zavarovalnimi pogoji ne more biti izključena. V nadaljevanju pod točko II. ugovarja zaključku sodišča, da objektivna odgovornost zavarovanke ni podana, kar obsežno obrazloži ter pod III. ugovarja zaključku sodišča, da ne obstoji krivdna odgovornost zavarovanke toženke, prav tako z obsežno obrazložitvijo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je v skladu z določbo 350. člena ZPP preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje ter zaključilo, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevanih (drugi odstavek 350. člena ZPP), niti s pritožbo grajanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je o odločilnih dejstvih v obrazložitvi nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Očitek pritožbe glede te kršitve izhaja iz tožnikovega razumevanja oziroma presojanja odločilnih dejstev, ki ni enaka argumentaciji sodišča prve stopnje. Nestrinjanje z razlogi sodišča prve stopnje pa ne predstavlja očitane bistvene kršitve določb po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ima sodba ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in niso med seboj v nasprotju ter v celoti omogočajo njen preizkus. Sodišče se je seznanilo z vsemi tožnikovimi navedbami ter na bistvene tudi odgovorilo. Zato tudi očitek kršitve 22. člena Ustave RS (po mnenju tožnika sodba ni ustrezno obrazložena), ni utemeljen.

5. Sodišče prve stopnje je natančno preučilo zadevo in kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, tožbeni zahtevek zavrnilo na osnovi treh različnih razlogov (ugotovilo je, da ni podano zavarovalno kritje, ker se je tožnik poškodoval pri opravljanju „posebno nevarnega opravila“, da ni podane objektivne odškodninske odgovornosti, ker zavarovanka toženke ni bila imetnica nevarne stvari - krožne žage, deblo pa samo po sebi ni nevarna stvar, ter da tudi ni subjektivne odškodninske odgovornosti, ker ni dokazana protipravnost ravnanja zavarovanke toženke.

6. Pritožbeno ni sporno, da se je tožnik poškodoval pri žaganju drv na krožni žagi na nepremičnini zavarovanke toženke, katera ga je prosila za to pomoč, da je tožnik pri sosedu naložil krožno žago (cirkularko) in jo odpeljal na nepremičnino zavarovanke toženke, da so bila drva zložena na kupu, zavarovanka toženke je tožniku drva podajala, tožnik pa jih je žagal s krožno žago, da mu je pri žaganju daljše veje (nekje 2 do 3 metrov), le to odbilo od lista žage, sam jo je v tistem trenutku porinil nazaj proti žagi, pri tem mu je odrezalo del prsta (kazalca na levi roki).

7. A. A. (zavarovanka) je imela v času škodnega dogodka 22. 11. 2016 za nepremičnino z naslovom P., s toženko sklenjeno zavarovanje hiše in opreme1, s katero je zavarovala tudi svojo civilno odgovornost. Gre za posebno vrsto premoženjskega zavarovanja, s katerim se zavarovanec zavaruje za škodo, nastalo zaradi morebitnih odškodninskih zahtevkov tretjih (prvi odstavek 964. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ), zavarovalnica pa se je zavezala, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu, zavarovalnino (921. člen OZ). Bistvo spora je, ali je podano zavarovalno kritje za škodo, ki je tožniku nastala pri žaganju drv s krožno žago, na nepremičnini zavarovanke in ob njenem sodelovanju.

8. Ker temelji obveznost toženke na pogodbi o zavarovanju odgovornosti, je z vidika obveznosti toženke, pravno nepomembno razlikovanje med objektivno in krivdno obliko odškodninske odgovornosti. Najprej je bistveno, katera tveganja sta pogodbenika vključila v zavarovalno pogodbo odgovornosti in katera tveganja sta na drugi strani izključila2. Toženka - zavarovalnica v prvi vrsti ne odgovarja zato, ker bi bila „odškodninsko odgovorna“ (objektivno ali subjektivno), temveč zaradi pogodbenega prevzema odgovornosti sklenitelja zavarovanja.

9. Odgovornost zavarovalnice se lahko za posamezne primere omeji ali izključi (prvi odstavek 953. člena OZ). Izključitve in omejitve so lahko zakonske ali pa jih pogodbeni stranki določita sami, vendar sta v tem primeru omejeni, saj so določbe OZ o zavarovalni pogodbi (XXVI. Poglavje) načeloma kongentne narave (924. člen OZ). V konkretnem primeru sta zavarovanka in toženka izključitve dogovorili v splošnih pogojih, ki so del pogodbe o zavarovanju z dne 31. 5. 2016 (priloga A2), in sicer sta izključili odgovornost zavarovalnice za škode, ki jih zavarovanec povzroči tretjim osebam pri opravljanju posebej nevarnih opravil. Ta izključitev je v splošnih pogojih še dodatno opredeljena kot opravilo, iz katerega izvira večja škodna nevarnost za nastanek škode od povprečne, v smislu pravnega standarda nevarne dejavnosti po splošnih pravilih civilnega prava ter še dodatno, da se kot posebno nevarna opravila v smislu teh pogojev štejejo: zlasti delo na višini, delo z žago in stroji na motorni pogon, delo z elektriko, krovska in druga zidarska dela na višini ipd.

10. Sodišče druge stopnje pritrjuje, da morajo biti splošni pogoji zavarovanja jasni; takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Do potrošnikov bi bilo nepošteno, da bi se najprej tržilo in nato upravljalo s takšnimi zavarovalni produkti, katerih mamljiva vsebina (npr. glede večjega obsega zavarovalnega jamstva) bi bila nato ob nejasnih in dvoumnih omejitvah na izvedbeni ravni (ob uveljavljanju zavarovalnega rizika) dejansko izvotljena. Pri večpomenskih določilih splošnih pogojev zavarovanec ne sme biti odvisen od naknadno podane razlage, kot jo enostransko izoblikuje zavarovalnica. Upoštevaje opisane zahteve sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da zapis pojma „posebno nevarnega opravila“ ni nejasen, da torej tako zapisani splošni pogoji niso nejasni in jih je zato potrebno uporabljati tako, kot se glasijo. Ni mogoče pritrditi stališču pritožbe, da so splošni pogoji nejasni zgolj zato, ker med primeroma navedenimi posebno nevarnimi opravili, ni izrecno navedeno delo z krožno žago, temveč zgolj delo z žago. Kot je podrobno pojasnilo že sodišče prve stopnje (točka 21 obrazložitve), gre zgolj za primeroma navedene življenjske situacije, ter da „nenatančna definicija vrst žag ne vpliva na obstoj zavarovalnega kritja v primeru opravljanja nevarne dejavnosti, ki jo predstavlja delo na krožni žagi“.

11. Na pritožbene očitke ničnosti splošnih pogojev je v celoti odgovorilo že sodišče prve stopnje v točki 22 obrazložitve. Ugotovljena pravno pomembna dejstva konkretnega dejanskega stanu je preverjalo tako z določbo 120. člena in 121. člena OZ, kot tudi določbo 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov ter navedlo vse potrebne razloge za zaključek, da splošni pogoji niso nepošteni in zato niso nični. Sodišče druge stopnje v celoti potrjuje zaključek, da izključitev zavarovalnega kritja za škodo, nastalo z opravljanjem nevarne dejavnosti, ne nasprotuje namenu sklenjene pogodbe (zavarovanju premoženja vključno z zavarovanjem odgovornosti do tretjih), saj gre za izključitev specifičnega zavarovalnega rizika, ki je vezan na opravljanje nevarne dejavnosti, torej dejavnosti, pri kateri rizika nastanka škode, tudi z upoštevanjem potrebne skrbnosti, ni mogoče izključiti.

12. Glede na obrazloženo je potrebno zavrniti pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava in glede na dejanske ugotovitve pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi neobstoja zavarovalnega kritja za obravnavani način poškodovanja.

13. Ker je tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen že iz razloga izključitve zavarovalnega kritja, so ostali pritožbeni očitki, ki se nanašajo na zaključke sodišča prve stopnje glede objektivne in krivdne odgovornosti za škodo, ki jo je utrpel tožnik v obravnavanem škodnem dogodku, nebistveni in zato sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja3. 14. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Zavarovalna polica št. 604-1403420, z veljavnostjo Posebnih pogojev za zavarovanje stanovanjske opreme (Oprema - 01/13). 2 20. člen Posebnih pogojev za zavarovanje stanovanjske opreme – priloga A6. 3 Določba 360. člena ZPP.