8. 6. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž. pod Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 29. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 377/2003 z dne 22. 1. 2004 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju št. Ks 206/2003 z dne 27. 5. 2003 v zvezi s sklepom Okrožnega državnega tožilstva v Celju št. Kt/0/2727/02 z dne 18. 3. 2003 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožni državni tožilec je zoper pritožnika izdal sklep, da se mu po prvem in drugem odstavku 498. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP) odvzame orožje, zaseženo ob hišni preiskavi, ker je nevarno, da bi bili ti predmeti uporabljeni za kaznivo dejanje. Senat okrožnega sodišča je pritožbo pritožnikovega odvetnika kot neutemeljeno zavrnil, Vrhovno sodišče pa je zavrglo pritožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti kot nedovoljeno.

2.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo izrecno zoper sklep Vrhovnega sodišča, smiselno pa tudi zoper pravnomočni sklep o odvzemu predmetov. Navaja, da je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo zoper njega zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, zato se kazenski postopek zoper njega nikoli ni začel. Nadalje navaja, da je glede na določbo 498. člena ZKP uvedba kazenskega postopka predpogoj za izdajo sklepa o odvzemu predmetov. Ker naj bi bila kazenska ovadba zoper njega zavržena, sklep o odvzemu predmetov naj ne bi imel podlage v zakonu. Zato naj bi bil pomoten in napačen tudi sklep sodišča, ki je zavrnilo njegovo pritožbo zoper sklep državnega tožilca, saj naj bi odločalo, kot da bi bil kazenski postopek uveden. S tem naj bi zagrešilo kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Vrhovno sodišče naj bi z zavrženjem zahteve za varstvo zakonitosti kršilo pravico iz 23. člena Ustave, saj naj ne bi hotelo zaščititi pritožnika pred nezakonitim ravnanjem državnega tožilca. Kršilo naj bi tudi pravico iz 25. člena Ustave, ker naj ne bi hotelo odločati o hudih posegih v pritožnikove pravice. Odločitev o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti naj bi bila v nasprotju z načelom zakonitosti iz 28. člena Ustave, saj bi Vrhovno sodišče moralo ugotoviti, da so določbe ZKP v izpodbijanem pravnomočnem sklepu napačno uporabljene. Pritožnik zatrjuje, naj bi vse izpodbijane odločbe s svojimi vsebinami in obrazložitvami posegle tudi v pravico iz 27. člena Ustave. Kršena naj bi bila tudi pravica iz 29. člena Ustave.

B. – I.

3.V prvem odstavku 23. člena Ustave (sodno varstvo pravic) je zagotovljeno, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Po ustaljeni ustavnosodni presoji pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave ne pomeni, da bi morala biti zagotovljena izredna pravna sredstva v vseh primerih odločanja o posameznikovih pravicah, dolžnostih ter obtožbah proti njemu. Pritožniku je bilo sodno varstvo zoper sklep državnega tožileca zagotovljeno s pritožbo na senat okrožnega sodišča. V pritožbenem postopku je možen preizkus prvostopenjske odločbe tako glede dejanskih kot glede pravnih vprašanj. Glede na to za kršitev 23. člena Ustave očitno ne gre.

4.V 25. členu Ustave (pravica do pravnega sredstva) je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da pravica do pravnega sredstva po tej določbi več od dvostopenjskega odločanja ne zagotavlja (npr. v sklepu št. Up-112/94 z dne 6. 3. 1996, OdlUS V, 71). Pritožniku je bila zoper sklep državnega tožileca na voljo pritožba. To je vložil in sodišče je o njej vsebinsko odločilo. Glede na to za kršitev 25. člena Ustave očitno ne gre.

5.Pritožnik zatrjuje, da je Vrhovno sodišče z zavrženjem zahteve za varstvo zakonitosti kršilo pravico iz 28. člena Ustave (načelo zakonitosti v kazenskem pravu) in iz 27. člena Ustave (domneva nedolžnosti). Izpodbijani sklep je procesne narave, zato sodišče z njegovo izdajo ni moglo storiti zatrjevanih kršitev. Glede na to za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, očitno ne gre.

6.Pritožnik je v ustavni pritožbi uveljavljal tudi kršitev pravic iz 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku), vendar kršitev ni utemeljil. Ustavno sodišče zato zatrjevanih kršitev ni moglo preizkusiti.

7.Ker z izpodbijano odločbo Vrhovnega sodišča očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

B. – II.

8.Po določbi prvega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoče vložiti ustavno pritožbo. Pritožniku je bil po podatkih v spisu, ki ga je Ustavnemu sodišču posredovalo Okrožno sodišče v Celju, sklep tega sodišča št. Ks 206/2003 z dne 27. 5. 2003 vročen dne 19. 6. 2003, njegovemu odvetniku pa dne 5. 6. 2003. Po ustaljenem stališču Ustavnega sodišča vložitev nedovoljenega pravnega sredstva ne varuje roka za vložitev ustavne pritožbe. Rok za vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočni sklep o odvzemu predmetov je pričel teči pritožniku z vročitvijo sklepa senata okrožnega sodišča. Pritožnik je ustavno pritožbo vložil dne 5. 4. 2004, torej po izteku zakonskega roka. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zoper pravnomočni sklep o odvzemu predmetov zavrglo (2. točka izreka).

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer