Jedro

Iz tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je razvidno, da je za pomoč zaprosil zaradi obnove kazenskega postopka, pri čemer ni opredelil zadeve in ni navedel okoliščin, ki bi izkazovale obstoj katerega izmed obnovitvenih razlogov. Po ugotovitvi sodišča pa navedene pomanjkljivosti ni odpravil niti na podlagi poziva tožene stranke, kljub jasnim navodilom za odpravo pomanjkljivosti vloge in opozorilu na posledice, če vloge ne bo dopolnil pravočasno. Ker tako iz tožnikove vloge in predloženih listin niso razvidni razlogi za obnovo kazenskega postopka, sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da ni izkazal objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka opr. št. K 6187/2010. V obrazložitvi navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati tudi pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki se nanaša na okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Brezplačna pravna pomoč se tako ne dodeli, če je zadeva očitno nerazumna, oziroma če prosilec v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Po določbi 406. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se kazenski postopek obnovi pod pogoji, ki jih ta zakon taksativno določa v 410. členu. Tožnik navedenih razlogov v svoji vlogi ni navedel, niti to ni storil na posebni poziv tožene stranke. V odgovoru se je namreč skliceval le na odločbo centra do upravičenosti do denarne socialne pomoči, ni pa navedel okoliščin, ki bi izkazovale obstoj obnovitvenih razlogov, niti ti niso razvidni iz priložene dokumentacije. Glede na navedeno po presoji tožene stranke zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar prosilcu ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti brezplačno pravno pomoč.

2. Tožnik v tožbi ugovarja, da je na poziv tožene stranke navedel kršitve v sodbi Višjega sodišča v Mariboru, ki je v svoji sodbi navedlo, da mora nastopiti kazen zapora takoj po vročitvi sodbe. Takšna sodba je neveljavna in je v nasprotju z ZIKS-1, ki določa, da obsojenec nastopi kazen zapora na podlagi poziva. Višje sodišče ga je v sodbi ustrahovalo, da mora takoj nastopiti zaporno kazen in mu grozilo s prisilno privedbo in izgubo bonitet. Iz strahu je dne 5. 4. 2017 pričel z izvrševanjem zaporne kazni v zaporu v Murski Soboti. Zaradi navedenega meni, da je bil nezakonito zaprt. Po ZIKS-1 ima obsojenec najmanj 8 dni za pripravo za prihod v zapor, zato zahteva takojšnjo prekinitev prestajanja zapora do končne odločitve vrhovnega sodišča. Glede na čas storitve kaznivega dejanja in datum izrečene sodbe je tudi prišlo do absolutnega zastaranja, kar bi pristojne službe morale ugotoviti po uradni dolžnosti. Po zakonu je tako upravičen zahtevati obnovo in rehabilitacijo oziroma razveljavitev obsodbe in preklica pogojne obsodbe, zato ima zadeva izglede za uspeh. Prav tako izpolnjuje socialno ekonomske pogoje za brezplačno pravno pomoč.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tudi po presoj sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je tožena stranka navedla v izpodbijani odločbi ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

6. Pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči se po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki določa, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin v zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

7. Iz tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je razvidno, da je za pomoč zaprosil zaradi obnove kazenskega postopka, pri čemer ni opredelil zadeve in ni navedel okoliščin, ki bi izkazovale obstoj katerega izmed obnovitvenih razlogov. Po ugotovitvah sodišča pa navedene pomanjkljivosti ni odpravil tudi na podlagi poziva tožene stranke, kljub jasnim navodilom za odpravo pomanjkljivosti vloge in opozorilu na posledice, če vloge ne bo dopolnil pravočasno. Ker tako iz tožnikove vloge in predloženih listin niso razvidni razlogi za obnovo kazenskega postopka, sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da ni izkazal objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Kot je že navedla tožena stranka, ZKP taksativno določa razloge, zaradi katerih se kazenski postopek lahko obnovi, zato navajanje drugih okoliščin ni relevantno.

8. Tudi v tožbi tožnik ne navaja dejstev, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri presoji izpodbijane odločbe. Njegovi tožbeni ugovori se namreč nanašajo na izvrševanje kazni zapora, kar pa ni predmet obnove kazenskega postopka. Prav tako tožnik zmotno zatrjuje, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker izpolnjuje socialno ekonomski pogoj. Navedena okoliščina se nanaša na izpolnjevanje pogoja po 13. člena ZBPP, ki določa dohodkovni in premoženjski cenzus, vendar mora prosilec poleg finančnega pogoja izpolnjevati tudi objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, ki se nanaša na okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči torej morata biti kumulativno podana oba pogoja, kar pa v obravnavanem primeru ni izpolnjeno.

9. Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.