Jedro

Zgolj s pavšalno pritožbeno trditvijo o napačni diagnozi, zanikanju oziroma nekritičnosti do svojih ravnaj ter razlogih zanje ter s trditvijo o sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, pritožnik dvoma, da je mnenje izvedenca pravilno in da so posledično pravilne tudi ugotovitve sodišča prav stopnje, ne more vzbuditi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je sprejem A. A. (v nadaljevanju udeleženec) na oddelek pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike X utemeljen in se na zdravljenju zadrži do 9. 11. 2022. Glede stroškov je odločilo, da bremenijo proračun.

2. Udeleženec zoper odločitev vlaga pritožbo. Navaja, da ni nikomur grozil s smrtjo, samo z upognjeno roko. Tudi doma ni nikomur grozil, bi jih samo uničil, kot so oni njega. Je orientiran, zavedal se je, kaj počne, zanika blodnjave motnje. Po cesti je hodil orientiran in se je vsega spomnil. Ne preskakuje s teme na temo, vse premisli; tudi čustveno se vede ustrezno situaciji. Ne strinja se, da ima psihično motnjo. Njegova dejanja so posledica prometne nesreče. Vozi že 52 let, nikoli ni imel nesreče in ga je to zelo pretreslo. Prosi, da se naredi nova ocena zdravstvenega stanja in pridržanje skrajša ali ukine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi 53. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) je sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe v nujnih primerih možen, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa to določilo povzelo in po izvedbi z zakonom predpisanega postopka, v katerem so bila po mnenju pritožbenega sodišča pravilno in popolno ugotovljena tudi vsa za odločitev potrebna dejstva, pravilno zaključilo, da so pri udeležencu podani vsi zakonsko zahtevani pogoji za sprejem na zdravljenje.

5. Pritožnik z zanikanjem blodnjave oziroma psihične motnje nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je pri njem prisotna neopredeljena razpoloženjska motnja. Izpodbija tudi ugotovitev, da je zaradi te duševne motnje njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje hudo motena. Trdi, da svoje ravnanje in vedenje z lahkoto obvladuje, da se zaveda svojih ravnanj, vse je le posledica pretresa zaradi prometne nesreče. 6. Pritožbeno sodišče mu v tem pogledu ne more slediti. Drugačne ugotovitve sodišča prve stopnje imajo namreč podlago v mnenju postavljenega izvedenca, ki je udeleženca pregledal, pregledal pa je tudi njegovo medicinsko dokumentacijo. Sodišče prve stopnje je temu mnenju sledilo. Menilo je, da ga je izvedenec strokovno utemeljil, pripomb nanj ni imela niti odvetnica udeleženca. Zgolj s pavšalno pritožbeno trditvijo o napačni diagnozi, zanikanju oziroma nekritičnosti do svojih ravnaj ter razlogih zanje ter s trditvijo o sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, pritožnik dvoma, da je mnenje izvedenca pravilno in da so posledično pravilne tudi ugotovitve sodišča prav stopnje, ne more vzbuditi.

7. Pravilna je tudi ugotovitev, da v posledici ugotovljene duševne motnje, zaradi katere ima udeleženec hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, obstaja realna grožnja, da bi nezdravljen lahko huje ogrozil svoje zdravje in zdravje drugih, pa tudi svoje življenje in življenje drugih. Pritožbeno sodišče namreč ne dvomi, da so udeleženčeva ravnanja trenutno pod vlivom psihotičnih doživljanj, privzdignjenega razpoloženja in vsebinskih motenj mišljenja in resničnih nevarnosti ni sposoben ustrezno prepoznati in se nanje odzvati. Da je ogrožanje realno, izhaja iz ugotovitve, da je pred tokratno hospitalizacijo v cestnem prometu povsem neustrezno ravnal, saj je po ... hodil neorientiran in stoječ sredi glavne ceste ustavljal promet, zaradi vožnje v neustreznem psihofizičnem stanju pa je povzročil tudi prometno nesrečo. Doma je grozil bližnjim. Da so ugotovitve sodišča prve stopnje v tem pogledu pravilne, potrjujejo tudi dogodki opisani v medicinski dokumentaciji povezani s predhodnim pridržanjem (to je 17. 9. 2022), ko je grozil sorodnikom in sosedom ter s kolom tolkel po strešnem oknu, ker mu niso odprli.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je ob upoštevanju mnenja izvedenca pravilen zaključek, da bolezni in posledičnega ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Udeleženec je (kar potrjuje tudi vsebina pritožbe) prepričan, da postavljena diagnoza ni pravilna in da zdravljenja ne potrebuje. Pri zdravljenju zato ne bi sodeloval in bi ga nedvomno opustil. 9. Končno pritožnik neutemeljeno nasprotuje tudi še potrebnemu času zdravljenja. Izvedenec je ob upoštevanju narave psihične motnje pojasnil, da v naslednjih šestih tednih ni pričakovati tolikšne stabilizacije psihičnega stanja, da bi bilo mogoče zdravljenje nadaljevati v drugi obliki. Sodišče prve stopnje, ki je takemu mnenju sledilo, je zato odločilo pravilno, ko je sklenilo, da se udeleženec na oddelku pridrži do 9. 11. 2022. Ker je mnenje tudi v tem pogledu jasno in popolno, tudi ni nobene potrebe po njegovem dopolnjevanju (glej prvi in tretji odstavek 254. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Laično stališče udeleženca namreč v pogledu vprašanja, za katerega je potrebno strokovno znanje, ne narekuje dopolnjevanja že podanega mnenja.

10. Pritožbeno sodišče pa ob tem dodaja, da sprejeta odločitev o času zdravljenja ne izključuje možnosti predčasnega odpusta, če bi se zdravstveno stanje udeleženca izboljšalo hitreje in do te mere, da razlogov za zadržanje ne bi bilo več (glej 69. in 71. člen ZDZdr).

11. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.