Jedro

Posledice, ki jih storilec zatrjuje v svoji vlogi za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti, so za storilca lahko tako hude, da po oceni pritožbenega sodišča že sama grožnja njihovega nastanka nedvomno vpliva na odločitev storilca o njegovem nadaljnjem ravnanju v cestnem prometu in je pričakovati, da bo zaradi same grožnje morebitnega nastanka teh posledic motiviran za zelo dosledno in natančno spoštovanje cestnoprometnih predpisov.

Storilcu je sicer bilo zaradi prekoračitve hitrosti v naselju izrečenih dvakrat po 5 kazenskih točk, zaradi odklona preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom pa še 17 kazenskih točk, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati tudi čas storitve prekrškov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da se v celoti glasi: Predlogu storilca Z. B. za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se ugodi.

V času preizkusne dobe 24 (štiriindvajset) mesecev se mora storilec udeležiti rehabilitacijskega programa, in sicer psihosocialnih delavnic v obsegu 17 pedagoških ur.

V času preizkusne dobe storilec ne sme storiti prekrška, ki je po Zakonu o pravilih cestnega prometa opredeljen kot hujši prekršek (četrti odstavek 23. člena).

Storilec mora v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa predložiti sodišču prve stopnje dokazilo o vključitvi v ustrezen program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da je njegova dejavnost samostojnega podjetnika resnično odvisna od nabave in dostave materiala do strank, kjer opravlja dejavnost in ker do strank ne more pripeljati delovnih strojev in z njimi opravljati razna dela, je za odvzemom vozniškega dovoljenja ogrožena njegova socialna varnost. Če ne bo mogel opravljati svoje dejavnosti, bo ostal brez vseh prihodkov, s tem pa tudi ne bo mogel plačevati dajatev povezanih z dejavnostjo, zdravstveno varstvo ter kredit oziroma leasing, ki ga odplačuje. Prav tako brez vozniškega dovoljenja ne bo mogel dvoinpolletnega sina voziti v vrtec in zanj plačevati preživnino. Ker storjene napake resnično obžaluje in misli, da ni voznik, ki ogroža druge udeležence v prometu, pritožbeno sodišče prosi za upoštevanje pritožbe. Kot kazen je pripravljen opravljati tečaj varne vožnje ali izpit, vendar brez odvzema.

Pritožba je utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o storilčevem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upoštevalo, da je storilec storil dva prekrška prekoračitve hitrosti v naselju ter prekršek odklonitve opravljanja preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, da je sicer na zaslišanja pri sodišču pokazal kritičen odnos do lastnega ravnanja in prekrške obžaloval, vendar po oceni prvostopenjskega sodišča storilčev način vožnje kaže na odklonilen odnos do predpisov o varnosti cestnega prometa, s katerim nedvomno hudo ogroža varnost drugih udeležencev v cestnem prometu. Pri tem je prvostopenjsko sodišče tudi posebej upoštevalo, da je storilec s tremi prekrški dosegel kar 27 kazenskih točk in da je z odklonom preverjanja psihofizičnega stanja voznika storil eno najtežjih kršitev po določbah prej veljavnega Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1). Sodišče prve stopnje je tako zaključilo, da je storilec nevaren voznik, ker ne spoštuje predpisov varnosti cestnega prometa in da bi moral že najmanj takrat, ko je bil prvič pravnomočno kaznovan zaradi storitve prekrška, pokazati povsem drugačen odnos do cestnoprometnih predpisov in nevarnosti drugih udeležencev v cestnem prometu. Na podlagi takšnih ugotovitev je sodišče prve stopnje ocenilo, da ni mogoče pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal prekrškov.

Po oceni pritožbenega sodišča je pri tehtanju nekaterih okoliščin, ki v skladu s petim odstavkom 202.d člena vplivajo na odločitev o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče prve stopnje dalo premajhno težo navedbam o vplivu izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na storilčevo delo oziroma opravljanje dejavnosti samostojnega podjetnika in s tem povezanim izpolnjevanjem finančnih obveznosti do države in družine. Posledice, ki jih storilec zatrjuje v svoji vlogi za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in jih ponovno izpostavlja v pritožbi in so tudi verjetno izkazane, so namreč za storilca lahko zelo hude, da po oceni pritožbenega sodišča grožnja njihovega nastanka zaradi izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nedvomno vpliva na odločitev storilca o njegovem nadaljnjem ravnanju v cestnem prometu in je pričakovati, da bo zaradi same grožnje morebitnega nastanka teh posledic, ki bi nastopile ob naslednji storitvi hujšega prekrška v preizkusni dobi, motiviran za zelo dosledno in natančno spoštovanje cestnoprometnih predpisov. Poleg tega je prvostopenjsko sodišče sicer pravilno ugotovilo, da je storilec dvakrat bil kaznovan zaradi prekoračitve hitrosti v naselju, za kar mu je bilo dvakrat izrečenih po 5 kazenskih točk ter zaradi prekrška odklona preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, za kar mu je bilo ob uporabi omilitvenih določil s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 11. 1. 2010, ki je postala pravnomočna 27. 1. 2010 izrečenih 17 kazenskih točk, vendar pa pri tem ni upoštevalo časa storitve prekrškov. Kot je razvidno iz spisa iz evidence kazenskih točk je prekršek prekoračitve hitrosti v naselju storilec prvič storil 14. 12. 2008, naslednji istovrstni prekršek pa 12. 1. 2011, torej več kot dve leti po storitvi prvega prekrška. V vmesnem času je 3. 9. 2009 storil tudi prekršek odklona preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, vendar kljub temu iz povzetih podatkov o datumu storitve prekrškov izhaja, da storilca vendarle ni mogoče šteti za voznika, ki kontinuirano krši cestnoprometne predpise v takšni meri, da bi bilo nemogoče pričakovati, da naloženih obveznosti po tem sklepu ne bi izpolnil in da prekrškov ne bo več ponavljal. Po oceni pritožbenega sodišča bo storilca od izvrševanja novih prekrškov odvrnila predvsem že prej omenjena grožnja s posledicami, ki bi jih lahko za storilčevo delo in življenje imela izvršitev izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ob upoštevanju teh okoliščin in pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče ocenilo, da so storilčeve pritožbene navedbe, da ni nevaren voznik in da je pripravljen opravljati dodatne obveznosti z namenom ohranitve veljavnega vozniškega dovoljenja, utemeljene, zato je storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodilo (deveti odstavek 163. člena ZP-1).

Pritožbeno sodišče je ob ugoditvi storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu določilo najdaljši rok trajanja preizkusne dobe, v kateri storilec ne sme izvršiti hujšega prekrška in sicer 24 mesecev (prvi odstavek 202.d člena Zakona o prekrških – ZP-1). Pri takšni odločitvi je prvostopenjsko sodišče upoštevalo predvsem število kazenskih točk, ki jih je storilec dosegel s storitvijo zgoraj omenjenih treh prekrškov in dejstvo, da mu je že z omilitvijo kazenskih točk po sodbi Okrajnega sodišča v Celju z dne 11. 1. 2010, ki je postala pravnomočna 27. 1. 2010, enkrat bila dana možnost ohranitve veljavnega vozniškega dovoljenja, pa je storilec v roku manj kot enega leta po takšni odločitvi ponovno storil prekršek prekoračitev hitrosti v naselju, ki pa je sicer lažje narave kot odklon preizkusa z elektronskim alkotestom, ni pa ponovil prekrška v zvezi s preverjanjem njegovega psihofizičnega stanja.

Pri določitvi obveznosti, ki jo mora v skladu s šestim odstavkom 202. d člena ZP-1 sodišče določiti v izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ki jih mora storilec opraviti po ZP-1 in ZVoz, je pritožbeno sodišče upoštevalo naravo prekrškov, ki jih je storilec storil in z njimi dosegel skupno 27 kazenskih točk ter mnenje, ki ga je podal zdravnik v zdravniškem spričevalu z dne 4. 11. 2011 (list. št. ...), iz katerega izhaja, da na podlagi opravljenega kontrolnega zdravstvenega pregleda pooblaščeni izvajalec predlaga udeležbo voznika v psihosocialni delavnico, ki so eden izmed rehabilitacijskih programov določenih v prvem odstavku 45. člena Zakona o voznikih (ZVoz) in tako storilcu določilo dodatno obveznost udeležbe v psihosocialni delavnici. Psihosocialne delavnice v obsegu najmanj 17 pedagoških ur obsegajo najmanj 2 uri individualne obravnave in najmanj 15 uri dela v skupini z vsebinami o varnosti cestnega prometa, tveganjih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, odgovornosti voznikov in psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu. V skladu z osmim odstavkom 202.d člena pa mora sodišče določiti v izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi rok, ki ni daljši od 15 dni od pravnomočnosti sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa, da predloži dokazilo o vključitvi v ustrezen program z navedbo imena in naslova izvajalca pooblaščenega po zakonu o voznikih. Pritožbeno sodišče je v skladu s tem storilcu določilo najdaljši 15-dnevni rok, v katerem mora sodišču prve stopnje predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen program.

V skladu z drugim odstavkom 202.e člena sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek (opredeljen v določbi četrtega odstavka 23. člena ZPrCP) ali v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Tako bo sodišče prve stopnje s sklepom preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če bo storilec v preizkusni dobi storil hujši prekršek ali če se ne bo udeležil psihosocialne delavnice ali o tem sodišču prve stopnje predložil ustreznega dokazila kot tudi v primeru, če v roku 15 dni od vročitve tega sklepa sodišču prve stopnje ne bo predložil dokazila o vključitvi v ustrezen program psihosocialnih delavnic.