Jedro

Dedni dogovor s tem, da je povzet v izrek sklepa o dedovanju, ne izgubi svoje pravne narave - t.j. pogodbe obligacijskega prava, ki jo je mogoče izpodbijatij le s tožbo, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščinskega premoženja po pok. J. P., za dediče razglasilo zapustnikovega sina J.P.in hčeri M.K. ter F. S., vsakega do 1/3. Na zapuščinski obravnavi so vsi trije dediči sklenili dedni dogovor, ki ga je zapuščinsko sodišče povzelo v sklep o dedovanju. Proti sklepu se je pravočasno pritožila dedinja F.S.. Navaja, da uveljalja pritožbeni razlog bistvene kršitve postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje in odločitev. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je v dednem dogovoru zapisano, da je pritožnica prejela od očeta darilo. Pri tem sodišče ni ocenjevalo vrednosti darila ampak le, da bo pritožnica bratu in sestri izplačala vsakemu po 15.000 DEM. 3/4 vrednosti darila bi bilo treba izločiti, saj ne gre za premoženje, ki bi bilo očetova last. Vrednost investicij pritožnice in njenega moža ne spada v zapuščino. Sodišče ni ugotavljalo obsega zapuščine in njene vrednosti. Ne glede na dedni dogovor bi moralo sodišče postaviti cenilca, ki bi podal svoje mnenje o vrednosti zapuščine seveda po predhodni ugotovitvi, kakšna je bila zapuščina očeta in vrednosti nerazpoložljivega dela zapuščine.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožba ne pove konkretno, v čem naj bi bila podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka, pritožbeno sodišče pa le-teh ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu z določilom 2. odst. 365. člena ZPP ni ugotovilo. Prav tako pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov o dejanskih in pravnih ugotovitvah sodišča prve stopnje. Predvsem ne drži pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo obsega zapuščine in njene vrednosti. Obseg zapuščine je določen v točki A 1., da je vrednost zapuščine negativna, pa je ugotovljeno v točki A 2. izreka izpodbijanega sklepa. Iz vsebine pritožbe izhaja, da dedinja s pritožbo izpodbija vsebino dednega dogovora, s katerim se je zavezala, da bo sodedičema izplačala dogovorjeni denarni znesek. Dedni dogovor s tem, da je njegova vsebina povzeta v izrek sklepa o dedovanju, ne izgubi svoje pravne narave, t.j. pogodbe obligacijskega prava, ki jo je mogoče izpodbijati le s tožbo, ne pa v pritožbi zoper sklep o dedovanju. S tem, ko je sodišče vsebino dednega dogovora povzelo v izpodbijani sklep o dedovanju, je ravnalo v skladu z določbo 3. odst. 214. člena ZD. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da je povzetek skladen z zapisom dednega dogovora na zapuščinski obravnavi, njegova vsebina pa je tudi jasna in razumljiva, podpisali so ga vsi dediči, med njimi tudi pritožnica. Po navedenem se izkaže, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, izpodbijani sklep je pravilen in zakonit, zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (člen 380 točka 2 ZPP v zvezi z določbo 163. člena ZD).